Evropska agencija za okolje (EEA) je v svojem najnovejšem poročilu razkrila šokantne podatke o vplivu onesnaženosti zraka na javno zdravje v Evropi. Leta 2023 so nevarne ravni onesnaženja povzročile 182.000 smrti in 1,9 milijona izgubljenih let življenja. Medtem ko v Sarajevu svetujejo, da se ljudje izogibajo zadrževanju na prostem v času najhujšega onesnaženja, je očitno, da onesnažen zrak najbolj ogroža prebivalce vzhodne in jugovzhodne Evrope, vključno s Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Albanijo. V Evropski uniji pa je Italija tista, ki nosi največje breme onesnaženosti zraka, kot navaja poročilo EEA.
Onesnažen zrak je znan povzročitelj številnih zdravstvenih težav, vključno s srčno-žilnimi, pljučnimi, rakavimi in nevrološkimi boleznimi. Število smrti in bolezni, povezanih z drobnimi delci, ozonom in dušikovim dioksidom, ostaja v Evropi še vedno visoko. EEA poroča, da so države jugovzhodne Evrope tiste, kjer so pri prebivalcih, starejših od 30 let, zabeležili največ izgubljenih let življenja zaradi onesnaženosti zraka.
V Evropski uniji je leta 2023 Italija zabeležila največ smrtnih primerov in izgubljenih let življenja na 100.000 prebivalcev zaradi onesnaženosti zraka. Takoj za njo sta Poljska in Nemčija, kar kaže na resnost problema v teh državah.
V nasprotju s tem pa so severne in severozahodne države, kot so Švedska, Finska, Estonija in Norveška, zabeležile najmanjši relativni vpliv onesnaženosti zraka. Islandija je še posebej izstopala, saj ni imela niti enega smrtnega primera, povezanega z dolgotrajno izpostavljenostjo drobnim delcem PM 2,5.
Agencija EEA poudarja, da je kljub zmanjšanju prezgodnje umrljivosti zaradi drobnih delcev PM 2,5 v EU za 57 odstotkov med letoma 2005 in 2023, onesnaženost zraka še vedno največje okoljsko tveganje za Evropejce. Leta 2023 je v vseh 40 analiziranih državah skupaj onesnažen zrak povzročil 206.000 smrti in 2,16 milijona izgubljenih let življenja.
Čeprav se je stanje v nekaterih državah izboljšalo, je jasno, da je potrebno več ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka in zaščito javnega zdravja. Prizadevanja za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti zraka morajo biti prednostna naloga v vsakem kotičku Evrope.
Spletno uredništvo
