22-letna Kanalka Eva Mori se je odbojkarskih veščin najprej učila v domačem Neptunu, kasneje se je preizkusila v Novi Gorici in Kamniku. Pred štirimi leti se je odločila za selitev v Bergamo. Z mlado reprezentanco Slovenije do 23 let se je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani veselila srebrnega odličja in priznanja za najboljšo podajalko turnirja, nepogrešljiva pa je tudi v najboljši slovenski izbrani vrsti, ki jo letos čakajo sredozemske igre in kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Lani je sprejela povabilo francoskega Beziersa in se zasluženo veselila naslova državnih prvakinj.
V razburljivem finalu ste premagale doslej nepremagljivi Cannes. V odločilnem srečanju ste zmagale s 3-2. Kaj je odločilo v vašo prid?
„Cannes smo že v ligi premagale dvakrat, tako da smo vedele česa smo sposobne. Igrale smo kot prava ekipa, kar je v finalnem dvoboju odločilo v našo prid.“
Pred tem ste bile v finalu francoskega pokala neuspešne. Je bil to še dodaten motiv za tako dobro igro v končnici državnega prvenstva?
„Seveda, v pokalu nas je premagala trema. V finalu prvenstva smo vedele, da nimamo česa izgubiti. Navkljub prvemu mestu po rednem delu je bil pritisk na strani nasprotnic.“
Kako ste prvi naslov proslavili v Beziersu?
„V dvorani je bilo zelo, zelo vroče. Ko je zadnja žoga padla na tla, smo se igralke ulegle in začele normalno dihati. Beziers ima odlične navijače. Spremljajo nas tudi godbe na pihala. Po prihodu iz dvorane smo proslavljali z našimi navijači. S predsednikom in ostalimi iz kluba smo odšli na večerjo, nakar se je praznovanje nadaljevalo v lastni režiji. Naslednji dan nas je v Beziersu na glavnem trgu pričakalo kar 2.000 ljudi. Tam se je pravo rajanje šele začelo. Fotografiranje, avtogrami, ples, … Tega ne bom nikoli pozabila.“
Lani si se v Francijo preselila iz italijanskega Bergama. Zagotovo ti ni žal, da si se odločila za odhod v Beziers?
„Ne, to je bila odlična poteza. Boljšega kluba skoraj ne bi mogla izbrati.“
Kako pa kaj življenje na jugu Francije? Si se že naučila francoščine?
„Super je. Obožujem morje, tako da si boljšega ne bi mogla želeti. Ker znam italijansko, sem francoščino laže razumela, govoriti pa je žal še ne znam.“
V Bergamu nisi dobila veliko priložnosti. Zakaj?
„Mislim, da zato ker sem bila premlada, v ekipi pa je bila tudi ena najboljših podajalk na svetu.“
Kako se sicer spominjaš treh odbojkarskih let v Italiji?
„Predvsem po trdem garanju. Tako individualni kot tudi ekipni treningi so bili na visokem nivoju.“
Zapuščaš francoske prvakinje. Kje boš igral v prihodnji sezoni?
„Da, Beziers zapuščam, a ostajam v Franciji. Odhajam v Volero Le Cannet.“
Trenutno imaš težave s poškodbo rame. Za kaj gre in kako poteka okrevanje?
„Točno še ne vem, zakaj gre. Mislim, da imam le nategnjeno mišico.“
Počitnice bodo kratke, saj se boš kmalu pridružila pripravam slovenske izbrane vrste za sredozemske igre. Kaj se je v reprezentanci spremenilo po prihodu italijanskega trenerja Alessandra Chiappinia?
„Zelo veliko stvari. Vpeljal je nov, italijanski sistem igre, ki mi zelo ustreza. V taktičnem smislu je odličen trener. V reprezentanco je vnesel svežino, kar se zelo pozna.“
Se lahko na sredozemskih igrah potegujete tudi za odličje oziroma celo naslov prvakinj?
„Mislim, da je napočil čas, da tudi ženska odbojkarska reprezentanca na tekmovanjih kaj doseže in se ne zadovolji zgolj z udeležbo. V tem trenutku ne znam oceniti kvalitete naše izbrane vrste, ker je še nisem videla. Osebno pa bi bila z uvrstitvijo v polfinale kar zadovoljna.“
Jeseni vas čakajo tudi kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Kako ocenjuješ vaše možnosti, da bi se še drugič prebile na Euro?
„Imamo odlične možnosti, da se uvrstimo na Euro. Pričakujem, da bomo osvojile drugo mesto v kvalifikacijski skupini.“
Ali lahko slovenska ženska odbojka ponovi uspehe moške izbrane vrste?
„Zaenkrat je o tem prezgodaj govoriti, ker so druge reprezentance za nas še premočne. Če bo reprezentanca ostala ista, pa se mogoče lahko to zgodi čez tri, štiri leta.“
Prihajaš iz športne družine. Tvoja mama je bila prav tako izvrstna odbojkarica, oče košarkar. Tudi starejša sestra Nika je odbojkarica. Odbojko si takoj vzljubila. Ti je všeč še kakšen šport?
„Zelo všeč sta mi tudi atletika ter seveda košarka. Drugače pa sem ljubiteljica vseh športov.“
Kaj najraje počneš v prostem času?
„Prostega časa nimam ravno veliko, izkoristim pa ga predvsem za druženje z družino, ki me vseskozi zelo podpira. Nikoli ji ne bom dovolj hvaležna za vse, kar je zame naredila.“
Kako pa kaj ljubezen?
„Imam fanta, ki prihaja iz Italije. Med sezono se nisva veliko družila, ker igra košarko v Italiji. V finalu francoskega prvenstva me je z mojo družino spremljal v Parizu.“
Tvoji cilji? Česa si v življenju najbolj želiš?
„Na odbojkarskem področju si želim postati ena najboljših podajalk na svetu, v življenju pa veliko zdravja v družini. Upam, da ji bom nekega dne lahko poplačala za vse, kar je zame naredila.”
Marko Lazar
