Nova Gorica in Gorica sta skupaj s projektom Evropska prestolnica kulture (EPK) v letu 2025 doživeli skromno, a opazno povečanje turističnega obiska. Od začetka februarja, ko je potekala otvoritvena slovesnost, so turistični delavci na Goriškem poročali o približno petodstotni rasti števila obiskovalcev. Čeprav večina obiskovalcev prihaja iz Slovenije, se pričakuje, da bo vrhunec sezone prinesel še večji obisk. Kljub temu pa številni opozarjajo, da bi bilo za dosego dolgoročnih ciljev potrebno večje vključevanje podeželja.

Otvoritvena slovesnost 8. februarja je privabila več kot 50.000 ljudi, kar je bil dober začetek za EPK. Program, ki ga ponuja projekt, je sicer bolj osredotočen na posebne vsebine, množične prireditve pa so načrtovane šele v začetku poletne turistične sezone. Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025, je pojasnila, da bo Pohod za Evropo, ki bo potekal med 1. in 10. majem, eden izmed vrhuncev sezone.

Tako bo drugi vrhunec, ki bo zaznaval množični obisk, Pohod za Evropo, ki bo na Trgu Evrope in naokoli potekal med prvim in desetim majem.

 

Erika Lojk, direktorica Zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina, dodaja, da obiskovalci pogosto navajajo EPK kot razlog za obisk. “V tem obdobju opažamo predvsem enodnevne goste iz Slovenije,” je dejala, pri čemer pričakuje, da bo glavni del sezone šele sledil.

Primanjkljaj nastanitvenih zmogljivosti v Novi Gorici in okolici ostaja pereč problem, saj gradnja novih hotelov še ni zaključena. Miran Muellner iz sekcije turističnih ponudnikov na severnoprimorski gospodarski zbornici opozarja, da infrastrukturni projekti zaostajajo, kar omejuje potencial EPK. Prav tako izraža zadržke glede sodelovanja z lokalnimi podjetji, ki se pogosto počutijo izključena.

Dejstvo je, da na tem projektu infrastrukture, bom rekel, goriška regija malce zaostaja.

 

V turistično-igralniški družbi Hit opažajo 3-odstotno povečanje zasedenosti sob v mestnih hotelih, vendar pa ta rast ni zaznana v njihovih nastanitvah zunaj mest.

Razvoj turizma je dolgoročni cilj EPK, poudarja Lorbek. Primer Matera, ki je postala uspešna turistična destinacija šele več let po gostovanju EPK, kaže, da se rezultati ne pokažejo takoj. V Goriškem muzeju zaznavajo večje zanimanje za zgodovinske zbirke, vendar pa je David Kožuh, kustos muzeja, izrazil nezadovoljstvo nad pomanjkanjem promocije določenih lokacij, kot je Grad Kromberk.

Ker se Grad Kromberk ne pojavlja v promociji za zdaj na noben način.

 

Na podeželju, zlasti v Brdih, pa povečanega obiska še niso zaznali. Tina Novak Samec iz Občine Brda opozarja, da ni bilo izkoriščenih vseh potencialov za promocijo.

V stari Gorici so gostinci opazili 30-odstotno rast obiskovalcev, zlasti slovenskih. Chiara Canzoneri iz Združenja goriških hotelirjev pravi, da se gosti ustavijo za daljši čas, kar kaže na pozitiven trend.

Ne gre več zgolj za enodnevni obisk, tu so vsaj dve tudi tri noči. Vzamejo si čas za ogled širšega območja.

 

V Gorici so si zadali cilj doseči milijon obiskovalcev, kar bi prineslo dolgoročne koristi za lokalni turizem. Razstava Andyja Warhola, ki je privabila več kot 40.000 obiskovalcev, je znak, da je zanimanje za kulturne dogodke veliko.

Na začetku projekta EPK so rezultati mešani. Medtem ko je bilo nekaj uspehov pri povečanju turističnega obiska in zanimanja za kulturne dogodke, ostajajo izzivi, zlasti glede vključevanja podeželja in povečanja infrastrukturnih zmogljivosti. Kljub temu pa projekt ponuja dolgoročne priložnosti za razvoj regije.

Spletno uredništvo