Mag. Elena Zavadlav Ušaj je bila na prejšnjih državnozborskih volitvah izvoljena v 2. volilni enoti, v volilnem okraju Nova Gorica I, kjer je prejela 26,13 odstotka glasov. V državni zbor je vstopila z nastopom nove vlade Janeza Janše pred dvema letoma, pred tem pa je bila podžupanja Mestne občine Nova Gorica.
V državnem zboru ste od marca 2020, ko je nastopila nova vlada. Kako ocenjujete delo v težkih razmerah, ki jih je zaznamovala predvsem epidemija novega koronavirusa?
To je bil čas, katerega delo v državnem zboru ni predvidelo in zato so bili pogoji dela povsem drugačni kot bi bili izven razmer, ki jih je narekovala epidemija. Delo je potekalo z veliko hitrostjo in z zelo natrpanimi urniki, ki so trajali od jutra do poznih nočnih ur. V delo smo bili nadomestni poslanci postavljeni brez posebnih uvajanj kar pomeni, da je bilo od vsakega posameznika odvisno, koliko znanja in izkušenj je s seboj prinesel. Vsekakor pa smo vsi vedeli, da smo zavestno vstopili v to zgodbo za dobrobit naših državljank in državljanov in vedeli smo, da mandat v takih razmerah vsekakor ne bo lahek, v kolikor bomo želeli poleg reševanja težav, ki so nastale zaradi nastanka epidemije, pokazati tudi rezultate in spremembe, ki se jih lahko doseže le s trdim delom. Kar pa ni bilo težko, saj je Vlada RS imela še težji položaj kot mi poslanci.
Vam je delo poslanke všeč?
Zelo hitro sem tudi ugotovila, da je delo poslanke povsem drugačno od dela podžupanje, ki sem ga do takrat opravljala. To pa mislim predvsem v luči komuniciranja med političnimi strankami. Kljub temu lahko rečem, da mi je celotno znanje, ki sem ga pridobila pri opravljanju funkcije podžupanje, prišlo prav pri delu poslanke. Ponosna sem, da lahko opravljam to funkcijo za katero so mi volivci zaupali mandat in za kar sem jim hvaležna, ker preko nje veliko naredim za goriško okolje kot tudi za vse državljanke in državljane naše čudovite Slovenije. Hkrati pa bi rada poudarila, da se kvaliteta mojega dela odraža tudi v številnih obiskih ljudi v poslanski pisarni ter telefonskih klicih. Seveda se velikokrat zgodi, da se name obračajo tudi z vprašanji in problemi, ki se nanašajo na lokalno skupnost, saj sem še vedno mestna svetnica v Mestni občini Nova Gorica. Tako, da je moje delo zelo različno in široko, kar pa mi predstavlja še večji izziv.
Stranke levega pola, ki so se združile v t.i. KUL koalicijo, so to vlado vseskozi kritizirale in rušile. Dejstvo pa je, da dobre rezultate aktualne vlade potrjujejo številni kazalniki, tudi mednarodni.
Kritike in spodkopavanja, ki jih t.i. KUL koalicija namenja Vladi RS so brez osnove, kajti kazalci kažejo drugače in to so neizpodbitna dejstva, ki se jih ne da prezreti in jih je ta vlada dosegla v relativno kratkem času. Bistveni kazalci so: da smo peta najbolj varna država na svetu, dosegli smo drugo mesto (OECD) po gospodarskem odzivu na epidemijo, smo na devetem mestu (na svetu) po trajnostnem razvoju, imamo velik napredek pri indeksu digitalizacije, Slovenija je v drugem četrtletju 2021 z najvišjo rastjo stopnje zaposlenosti v EU ter tudi ima zelo dobre bonitetne ocene, ki so jih podale svetovno priznane bonitetne agencije. Je pa tudi zelo uspešno vodila predsedovanje Svetu Evropske unije, za kar so ji pohvale izrekli vsi visoki državniki EU.
Zagotovo bi bilo dobro, če bi imela Slovenijo trdno vlado s široko podporo. KUL koalicija si sodelovanja s strankami vladajoče koalicije ne želi, čeprav govori o sodelovanju. Kakšen je vaš komentar?
Zgodbe o sodelovanju poslušamo v državnem zboru vsak dan. Za katerimi pa se skriva le metanje polen pod noge trenutno vladajoči koaliciji s podpornimi strankami, ki dela dobro. S strani KUL koalicije redko kdaj dobimo na mizo konstruktivne in dobre predloge. Od njih prejmemo le predloge, ki niso boljši, pač pa z njimi želijo le ohraniti stanje brez sprememb. To pa vemo, da ni razvojno naravnano, saj na tak način stopicamo na mestu, kar pa vsekakor za razvoj naše države ni dobro, ker nas bodo druge države prehitele. Vsekakor bi zakonodajne spremembe lažje sprejemali v kolikor bi imela vlada široko podporo, ampak glede na razmere sil v državnem zboru Vlada RS še vedno ima večinsko podporo, kar se je pri marsikaterem glasovanju tudi pokazalo. Seveda si v naslednjem sklicu parlamenta želimo širše podpore, predvsem zaradi lažjega dela.
Komunikacija v DZ ni na ustreznem nivoju. Pogostoma je žaljiva, celo sovražna, brez pravih argumentov. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi hram demokracije užival večje zaupanje javnosti?
Z načinom komuniciranja kažemo poslanci spoštovanje oz. nespoštovanje drug do drugega ter odnos do funkcije, hkrati pa tudi kažemo nivo politične zrelosti. Moram reči, da me je ob vstopu v hram demokracije ravno to motilo. Nikakor nisem mogla razumeti, kako lahko poslanec uporablja tako nizek nivo komunikacije. V kolikor bi se vsi zavedali, da z dejanji kažemo državljanom in državljankam sliko notranjosti državnega zbora in kot tako povzemajo tudi mladi, kar vsekakor ni vzgojno, bi ravnali drugače. Žal pa ta ravnanja vplivajo tudi na zaupanje javnosti. Torej v kolikor bi želeli uživati večje zaupanje javnosti bi morali imeti vedno v mislih ljudi, ki so nas izvolili z namenom, da delamo za dobro države in državljanov. Hkrati pa tudi opazujejo naša ravnanja bodisi pri komuniciranju ali pa pri zagovarjanju določenih zakonodajnih sprememb. S tem bi se izognili težavam, ki izhajajo iz sovražne komunikacije ter hujskanja nekaterih poslancev iz KUL koalicije kot so protesti v prestolnici in v nekaterih drugih mestih, napadi na nas poslance in na policiste, kot tudi poškodovanje stavbe državnega zbora, pa tudi nespoštovanje ukrepov, ki so bili sprejeti za omilitev posledic epidemije ter prejemanje groženj. Seveda je vsem, ki spremljajo delo v državnem zboru jasno, od kdaj dalje se stanje v državnem zboru poslabšuje tako v načinu komunikacije kot tudi poslovnega bontona, pa tudi katera stranka je glavni povzročitelj takega stanja. To povedo tudi poslanci, ki so že več mandatov v državnem zboru. Ravno zato menim, da je žal iluzorno pričakovati, da se bodo razmere v hramu demokracije v kratkem spremenile, četudi bo nov sklic parlamenta. Poleg navedenega pa imajo velik vpliv na zaupanje javnosti tudi mediji in javnomnenjske ankete, ki se v tem predvolilnem času pogosteje pojavljajo. Razlog je v čim večjem vplivu na javno mnenje. Saj se že vsa leta ve, da večina javnomnenjskih agencij, javno mnenje ustvarja in ne meri. S tem pa prikrijejo dejansko stanje v državi. Ljudje pa žal še vedno marsikdaj nasedejo tem izkrivljenim informacijam, ki jih levosučni mediji delijo dalje po svoji zelo razširjeni mreži radijskih in televizijskih postaj kot tudi časopisnih hiš.
Vlada je poskrbela za višje povprečnine, tako da imajo občine na voljo več denarja. 13 občin goriške statistične regije prejme kar 6.290.000 evrov več kot doslej, kar je za njihov razvoj izjemnega pomena.
Seveda je za občine goriške statistične regije velikega pomena, da je Vlada RS poskrbela za dvig povprečnin. Poleg tega pa so občine prejele tudi sredstva za različne investicije, katere so že dalj časa stale oz. so z njimi občine naslavljale pretekle vlade, a le te niso imele posluha. V PKP paketih, ki so bili sprejeti predvsem za ublažitev posledic epidemije so bile tudi občine deležne bodisi posredno ali pa neposredno dodatnih sredstev. Veliko sredstev je ta vlada namenila tudi v investicije v domove za starejše občane, v zdravstvene domove in bolnišnice ter tudi v investicije na področju šolstva ter v športno infrastrukturo, pa tudi v objekte na področju kulture. Goriški prostor je na račun vsega tega bogatejši za marsikateri objekt, bodisi za novogradnjo, dograditev ali pa rekonstrukcijo.
PR
