Slovenija je sprejela pomembno odločitev o dvigu minimalne plače na 1000 evrov neto. Minister za delo Luka Mesec je po seji vlade v Podčetrtku, v okviru obiska savinjske regije, sporočil, da se bo minimalna plača letos zvišala za 15,97 odstotka na 1482 evrov bruto. Mesec je poudaril, da se pričakujejo predvsem pozitivne posledice, saj je dvig realen in ambiciozen. Poleg tega se bo povečal tudi letni regres in božičnica.

Minister Mesec je pojasnil, da bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši, saj prispevki niso direktno povezani z minimalno plačo, temveč z 60 odstotki povprečne plače. “To je dobra novica za gospodarstvo,” je dejal Mesec. Letni regres bo po novem moral biti izplačan vsaj v višini minimalne plače, torej 1482 evrov, medtem ko bo zimski regres izplačan v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.

Odzivi na dvig plače

Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače pozitivne, saj bodo zaposleni zaslužili več kot znaša prag tveganja revščine. Brezposelnost je trenutno na eni od najnižjih točk v zgodovini, kar je bilo ključno pri odločanju o znesku minimalne plače. Plačna kompresija, ki se odpravlja, je od leta 2019 povzročila nominalno rast minimalne in povprečne plače za 44 odstotkov, realno pa za 15 odstotkov.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) meni, da je povišanje minimalne plače za 16 odstotkov nevarna predvolilna poteza, ki lahko povzroči izgubo delovnih mest in pritisk na javne finance. Glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog, Mitja Gorenšček, je opozoril, da bi bil dvig ekonomsko škodljiv za slovensko gospodarstvo, predvsem za podjetja, ki se borijo za obstoj.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pričakujejo, da bodo dvigu minimalne plače sledili tudi dvigi ostalih plač, predvsem v zasebnem sektorju, da se prepreči plačna kompresija. Andrej Zorko, predsednik ZSSS, je izrazil željo, da se razmerje med višino te plače in minimalnimi življenjskimi stroški ne zmanjša.

V javnem sektorju bo dvig minimalne plače povzročil, da bodo najnižje uvrščeni javni uslužbenci po novem v sedmem plačnem razredu. Prvih šest plačnih razredov bo pod zneskom minimalne plače, kar pomeni, da bo sedmi plačni razred z osnovno plačo 1497,22 evra bruto postal prvi, ki presega nov znesek minimalne plače.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) opozarja, da bo dvig minimalne plače na 1000 evrov neto povzročil višje cene blaga in storitev. Predsednica zbornice, Mariča Lah, poudarja, da podjetja rezerv nimajo več, zato se bodo stroški dviga plače prelili v višje cene, kar bo prizadelo predvsem gospodinjstva z nižjimi dohodki. TZS opozarja, da bi bila ustreznejša rešitev razbremenitev stroškov dela.

Dvig minimalne plače na 1000 evrov neto prinaša številne izzive in priložnosti. Čeprav se zdi, da bo ukrep prinesel izboljšanje življenjskega standarda za mnoge delavce, obstajajo tudi opozorila o njegovih negativnih gospodarskih posledicah. Podjetja in sindikati bodo morali skrbno spremljati razvoj dogodkov in se ustrezno odzvati na spremembe.

Spletno uredništvo