Depolitizacija ali obglavljenje javne RTV?

Foto: Pixabay

Na izredni seji je Državni zbor RS odločil, da bo predlog vladne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katerim želi vlada depolitizirati RTV, obravnaval po nujnem postopku. Za je glasovalo 49 poslancev, proti pa jih je bilo 24.

Po mnenju največje opozicijske stranke SDS bo zakon prinesel več težav kot koristi, saj RTV ne bo depolitiziral, kot trdijo predlagatelji zakona, temveč se bo odvisnost od politike še bolj povečala. Hkrati bo omejil, katere organizacije lahko predlagajo člane programskega sveta, s čimer se bo zmanjšala raznolikost programskega sveta.

Depolitizacija RTV blef in zavajanje

Sporna je tudi obravnava zakona po nujnem postopku, saj se ne nahajamo v izrednih razmerah, ki bi to dopuščale. V poslanski skupini SDS takšni obravnavi zakona ostro nasprotujejo: “Ocenjujemo, da gre pri tem za zlorabo poslovnika in sicer 143. člen poslovnika državnega zbora določa obravnavo zakona po nujnem postopku, zaradi varovanja interesov varnosti ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Mi ocenjujemo, da takih izrednih razmer ni. Če bi bile, se predsednik vlade Dr. Golob ne bi sončil na Hrvaški obali in užival na morju,” je povedala poslanka SDS Alenka Jeraj, ki opozarja, da je osnovni cilj zakona obglaviti javno RTV in iz nje odstraniti kadre, ki so prišli tja v času prejšnje vlade in jih zamenjati s kadri zvestimi trenutni vladajoči garnituri, kljub temu, da se je predsednik vlade malo nazaj zaklinjal, da na čelo RTV ne namerava imenovati političnih kandidatov. “Mi ocenjujemo, da delajo ravno to. Prejšnji teden je bil na mandatno-volilni komisiji sprejet sklep, da se zaradi odstopa dveh članov programskega sveta imenuje Alenka Sivka, ki je bila kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda. Zato ocenjujemo, da to, kar govorijo, da si želijo depolitizacije RTV, en velik blef in zavajanje,” je bila ostra Jerajeva.

V SDS menijo, da reorganizacija RTV po vzoru gospodarskih družb (z uvedbo 4 članske uprave) ni na mestu, saj je RTV javni zavod in organiziran po zakonu o javnih zavodih. Na ta način se povečuje moč uprave proti moči svetu RTV. “Gre za obglavljenje RTV, kakršnemu še nismo bili priča v zgodovini te države. Na to je opozorila tudi zakonodajno pravna služba v svojem mnenju, ki je zapisala, da je poseg v mandate članov vodstva RTV pred iztekom časa za katerega so bili posamezniki imenovani lahko problematična,” še opozarja Jerajeva in pojasnjuje, da po mnenju zakonodajno pravne službe državnega zbora pravna praksa tega ne izključuje, a so iz vidika zaupanja v pravo dopustni le, če za to obstajajo razlogi, ki so pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Ti razlogi po mnenju zakonodajno pravne službe niso dovolj izčrpno pojasnjeni.

Foto: DZ RS

Zakon vrača ureditev pred leto 2005

V SDS so prepričani, da zakon ureditev vrača pred leto 2005, ko je bil sprejet moderen zakon o RTV, ki se je zgledoval o ureditvah v drugih državah, dvakrat pa je bil potrjen tudi na referendumu. Zakon, ki je še trenutno v veljavi omogoča političnim strankam, da predlagajo 5 predstavnikov, ostalih 16 predstavnikov pa je imenovanih na predlog gledalcev in poslušalcev in so imenovani iz vrst civilne družbe. Predstavnike so do sedaj lahko predlagale univerze, fakultete, zveze društev in organizacije s področja znanosti, umetnosti, novinarstva. To se bo v primeru, da bo predlagana novela izglasovana spremenilo, saj novela omejuje, katere organizacije lahko predlagajo svoje predstavnike. Zakon trenutno vsebuje tudi pomembno varovalko, saj se člane programskega sveta imenuje v dveh krogih, na vsaki dve leti, s čimer se zagotavlja svetovnonazorsko raznolikost.