80 let nazaj, je Cerkno doživelo tragediji, ki sta močno zarezali v tedanje prebivalstvo in povzročilo ogromno gorja. Napad nemških sil na takrat partizansko vas, je bil svojevrsten šok, saj je za seboj pustil 47 padlih slušateljev partijske šole, ki je bila takrat v Cerknem. Ne znam si predstavljati, kakšne posledice je pustilo in občutilo takratno Cerkno. Sanje o svobodi so se razbile kot milni mehurček. Kaj vse so ob tem doživljali Cerkljanke in Cerkljani? Verjetno tudi razočaranje, ki je vodilo k drugi tragediji, to je poboj 14 nedolžnih Cerkljanov na Lajšah.

 

Danes, 80 let po teh travmatičnih dogodkih, smo skupaj z župnijo Cerkno pristopili k organizaciji spravno spominske slovesnosti. Da se poklonimo vsem žrtvam, tako umorjenim na Lajšah, kot padlim slušateljem. Žrtve se nikoli ne bi smelo deliti, so naše, del naše zgodovine. V preteklosti so bile že dane pobude, o spravi, o skupni slovesnosti. Škoda, ker čas še ni bil pravi…Dogodki, ki so se zgodili nedolgo nazaj, so namigovali, da nemara prihaja čas, da stopimo nasproti eden drugemu. Javno priznanje bivšega predsednika ZZB g. Stanovnika, da je bil poboj nedolžnih Cerkljanov napaka, ter odstranitev spornega napisa na spomeniku na Brceh, sta dejanji, ki nakazujeta preboj v dojemanju dogodkov in poznavanju resnice. Soočiti se z resnico, ter z njo živeti, sta pogoja, k tako željeni spravi.

Prizadevati si, da odpravimo bolečino vseh, ki so bili tako ali drugače opeharjeni življenja. Ravnati z žrtvami, njihovimi svojci z veliko mero tenkočutnosti in razumevanja. Danes je narejen nov, naslednji korak, k poti sprave in miru. Vsem deležnikom, ki ste v preteklosti vztrajali na temu, da je sprava edina prava pot, sem danes hvaležen.

Štirinajst dni nazaj, sem se udeležil spominske slovesnosti na Brceh. Proslava, kot spomin na padle slušatelje. Danes tukaj obeležujemo spomin na pobite na Lajšah. Že vrsto let tako potekata vzporedno dve proslavi, ki bi bile lahko združene. Po številnih pogovorih, ki sem jih imel po proslavi na Brceh in v pripravi na današnji dogodek, je skupno vsem, da naredimo korak naprej. Zato moramo vztrajati na temu valu optimizma. Cerkno lahko pošlje močan signal ostali, še zmeraj tako razdeljeni Sloveniji. Čimprej se mora v Cerknem formirati skupina vseh deležnikov, ki bo skrbela, da bomo nekoč imeli skupno proslavo. Ki bo znala iti preko nazorsko politične pripadnosti, ki se bo znala zrelo pogovarjati, ter da ne bo sodb eden drugega. Da se dogodke ne bo zlorabljalo, temveč da bo prevladala iskrena želja, da se dogodek ovekoveči. Pot do tja ne bo lahka. A splača se vztrajati in odvezati ta mlinski kamen Cerkljanske, ki nas nezavedno teži k tlom.

Jutri se bomo udeležili maše na Lajšah in kasnejši molitvi za vse. Za žrtve, njihove svojce, njihove rablje. Nobena molitev ni odveč. Pot odpuščanja je samo preko molitve. Drža kristjana je težnja po stalnem odpuščanju in stalnemu iskanju poti k spravi. Navkljub razočaranjem. Ko bomo prišli do nje, bomo lahko zadihali z polnimi pljuči.

Spoštovani, danes sem vsakemu izmed vas, ki ste se udeležili te spravne slovesnosti hvaležen, ker verjamem, da si tudi vi želite, da gremo naprej. Danes sem vsakemu izmed vas hvaležen, ker vem, da vam ni mar in ker si želite, da to storimo čim prej. Danes je storjeno dejanje, ki nas pelje v skupno prihodnost. Zagrabimo jo, to prihodnost.

Vse dobro želim in upam, da se naslednje leto vidimo na skupni spravno, spominski pietetni proslavi.

Hvala.

Spletno uredništvo,

Pozdravni nagovor ob 80- letnici poboja 14 nedolžnih Cerkljanov na Lajšah – David Bašelj