“Evropa si je zadala zelo ambiciozen načrt in cilj za prehod v zeleno gospodarstvo in v podnebno nevtralno družbo do leta 2050. Nekatere regije, sploh tiste, ki so odvisne od industrijskih procesov, ki so povezani s fosilnimi gorivi oziroma velikimi izpusti toplogrednih plinov, bo to precej prizadelo, zato moramo zagotoviti, da bodo dobila ustrezna dodatna sredstva,” je po glasovanju o t.i. Skladu za pravični razvoj v Evropskem parlamentu pojasnil evropski poslanec Franc Bogovič, član parlamentarnega odbora za regionalne zadeve.
“Gospodarske dejavnosti, ki so povezane z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov oziroma temeljijo na proizvodnji in uporabi fosilnih goriv, kot sta premog in lignit, bo pri prehodu v zeleno gospodarstvo treba zmanjšati tako z vidika gospodarske proizvodnje kot z vidika stopnje zaposlenosti. Tudi drugi sektorji z visokimi stopnjami emisij toplogrednih plinov bodo morali opustiti ogljično intenzivne procese in se preoblikovati. Poleg tega se bo zdaj morala preoblikovati tudi vrsta poklicev, ki so posredno odvisni od teh dejavnosti, ker bi sicer lahko izginili. Vse te spremembe bodo neposredno vplivale na življenje ljudi in neizogibno prinesle večplastne socialne izzive”, je dodal.
Bogovič izpostavlja: “Zlasti izrecno pozdravljam predlog in zahtevo parlamenta, da se Sklad za pravični prehod izvaja s skupnim upravljanjem, v tesnem sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter deležniki, saj se s tem zagotavlja prevzemanje odgovornosti za strategijo prehoda. Ključnega pomena je tudi spoštovanje načela partnerstva, saj bo tako zagotovljeno, da bodo gospodarski in socialni partnerji vključeni v načrtovanje programov in njihovo izvajanje.”
Sedaj sledijo pogajanja med državami članicami EU, Evropskim parlamentom in Komisijo, s ciljem sprejeti politični dogovor do konca leta 2020.
Evropska komisija je ustanovitev Sklada za pravičen prehod predlagala januarja 2020. Maja je Komisija v okviru okrevanja po pandemiji korona virusa prvotno predlagani proračun za sklad povečala s 7.5 na 44.1 milijarde evrov, 11.3 milijarde evrov iz osnovnega proračuna in 32.8 milijarde evrov iz nove generacije Sklada za oživitev gospodarstva. Parlament zdaj zahteva povečanje sredstev iz osnovnega proračunskega dela na 25.4 milijarde evrov, kar bo skupaj zneslo več kot 58 milijard evrov.
