Analiza tal v kanalski občini, ki jo je opravil Kmetijski inštitut Slovenije ni zaznal onesnaževal, za katere bi lahko bilo krivo podjetje Salonit Anhovo.
Vzorce tal so pridobili letošnjega februarja ter jih marca poslali v analizo. Rezultati so pokazali, da so vsebnosti posameznih anorganskih in organskih parametrov iz vseh petih vzorčnih mest med seboj primerljive, je v objavljenem končnem poročilu zapisal inštitut.
Namen raziskave je bil tako ugotoviti stanje oziroma stopnjo onesnaženosti tal na petih lokacijah v občini, o katerih so se dogovorili skupaj z društvom Eko Anhovo in civilno iniciativo Danes. Vseh pet preiskovanih vzorčnih mest je bilo med seboj primerljivih, tako po rabi kot po tipu tal in matični podlagi, na kateri so tla nastajala. Na nobenem ni bilo opaziti znakov onesnaženja.
Kot je razvidno iz poročila, vsebnosti cinka, svinca in arzena na nobenem od vzorčnih mest ne presegajo zakonodajnih mejnih vrednosti in ne predstavljajo nevarnosti za zdravje človeka ali okolje. Mejne vrednosti so bile presežene za baker, kadmij, krom, nikelj, kobalt, živo srebro in policiklične aromatske ogljikovodike, katerih učinki oz. vplivi na zdravje človeka ali okolje naj bi bili še sprejemljivi. Na enem mestu je bila presežena opozorilna vrednost za nikelj.
Tokratne analize tal pokazale podobne rezultate kot številne predhodne tovrstne raziskave, ugotavljajo v Salonitu. V sporočilu za javnost so zapisali: „Potrjujejo, da je sestava tal v cementarni in njeni okolici podobna drugim krajem primorske regije in tudi odmaknjenim naravnim področjem, kjer zagotovo ni vpliva dejavnosti podjetja.“ Glede povečane koncentracije niklja v okolici cementarne pa so se oprli na ugotovitve Kmetijskega inštituta Slovenije: “Višje koncentracije kroma, niklja in mangana v tleh pa so lahko tudi posledica geogenih procesov v tleh, kot je na primer preperevanje matične podlage.“ Iz Salonita dodajajo, da povezavo višjih koncentracij niklja z naravnim zaledjem potrjujejo tudi raziskave Agencije RS za okolje in Centra za pedologijo in varstvo okolja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Strokovnjaki s področja zdravstva že dlje časa opozarjajo, da lokalna industrijska dejavnost precej vpliva na problematiko okolja in zdravja ljudi v srednjem delu doline Soče. Dodatno razburja namera Salonita po podvojitvi letne količine sosežiga odpadkov.
