V prvih petih mesecih leta 2023 je državni proračun Slovenije zabeležil primanjkljaj v višini 226 milijonov evrov, kar je slabše od enakega obdobja lani. Skupni primanjkljaj je bil večji za 209 milijonov evrov, medtem ko je bil “očiščeni” presežek (brez interventnih ukrepov) manjši za 293 milijonov evrov. Ta upad “očiščenega” presežka je predvsem posledica nižje rasti prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, predvsem zaradi upada dohodkov od davka na dohodek pravnih oseb in višje rasti stroškov dela. To kaže, da vlada kljub obljubam ne zmanjšuje primanjkljaja državnega proračuna, temveč se je ta v prvih petih mesecih leta 2023 povečal.
Poslanka Anja Bah Žibert je na Vlado Republike Slovenije naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s primanjkljajem državnega proračuna in »rekordno« gospodarsko rastjo, ki ga naslavljam na Vlado Republike Slovenije.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Po podatkih Fiskalnega sveta je imel državni proračun v prvih petih mesecih leta 2023 primanjkljaj v višini 226 mio EUR. Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih petih mesecih leta slabša kot v enakem obdobju lani. Večji je bil skupni primanjkljaj (za 209 mio EUR), za 293 mio EUR je bil manjši t. i. »očiščeni« presežek (brez interventnih ukrepov).
Medletno nižji »očiščeni« presežek je zlasti posledica nižje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani, v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb ob visoki osnovi iz lani, deloma pa tudi višje rasti odhodkov za stroške dela, ki je posledica jeseni sklenjenega dogovora.
Navedeni podatki jasno kažejo, da Vlada Republike Slovenije, kljub velikim obljubam, primanjkljaja državnega proračuna ne znižuje, ampak se je skupni primanjkljaj v prvih petih mesecih leta 2023 še povečal.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki je tudi podpredsednica Vlade Republike Slovenije, je v oddaji Tarča dne 1. junija 2023, med drugim, izjavila, da: »imamo rekordno gospodarsko rast«.
Po podatkih Statističnega urada Republike je Slovenija leta 2022 imela 5,4-odstotno gospodarsko rast. Ob tem pa je bila rast izrazitejša v prvi polovici leta, ko Vlada Roberta Goloba še ni nastopila svojega mandata. V letu 2021, ko je vlado vodil Janez Janša pa je bila gospodarska rast 8,2-odstotna.
Glede na navedeno sprašujem naslednje:
- Ali držijo navedbe podpredsednice Vlade Republike Slovenije Tanje Fajon glede rekordne gospodarske rasti?
- Na podlagi katerih podatkov je podpredsednica Vlade Republike Slovenije Tanja Fajon izjavila, da imamo v Sloveniji rekordno gospodarsko rast?
- V katerem letu je imela Slovenija rekordno gospodarsko rast?
- Ali Vlada Republike Slovenije tudi v drugem polletju leta 2023 pričakuje večanje skupnega primanjkljaja državnega proračuna?
- Kako bo Vlada Republike Slovenije uresničila svoje napovedi in znižala primanjkljaj državnega proračuna?
Spletno uredništvo,
Vir: sds.si
