Sedmega aprila leta 1848 je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko tribarvnico na stavbi gostilne Zlata riba na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani in tako odgovoril na izobešanje nemške zastave na Ljubljanskega gradu.
Slovenska narodna zavest se je oblikovala vse od reform Marije Terezije do revolucionarnega leta 1848. S taborskim gibanjem v letih od 1867 do 1871 je zaživela med vsemi Slovenci. Na Kranjskem, ki je bila osrednja slovenska dežela, so začeli opuščati ime Kranjec in vse pogosteje uporabljati ime Slovenec, poroča portal zgodovina.si.
Barve zastave so Slovenci določili na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji, ki jih je potrdila. Prvi so slovensko narodno zastavo izobesili slovenski študentje na Dunaju marca 1848, v času revolucionarnega vrenja. V Sloveniji je prvič zavihrala 7. aprila.
Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila takratna slovenska skupščina. Tik pred slovensko osamosvojitvijo je nova slovenska državna zastava nadomestila staro republiško zastavo.