Predsednik SDS Janez Janša je dobil mandat za sestavo nove vlade. Na tajnem glasovanju v državnem zboru ga je podprlo 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je že prisegel kot novi predsednik vlade, ki bo vodil vladno koalicijo strank SDS, SMC, NSi in DeSUS. Imenovanje ministrov mora Janša predlagati najpozneje v 15 dneh.
Prvaka SDS je podprlo 47 poslancev strank nove koalicije (vsi, razen poslanca SMC Janija Möderndorferja). Predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, kar sta tudi napovedala, dodatne tri glasove pa so najverjetneje prispevali poslanci SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli.
Janez Janša se je po izvolitvi na položaj mandatarja po zaprisegi v DZ zahvalil za zaupanje. Dejal je, da se v koaliciji zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanjem države in s povezovalno politiko sposobni premagati.
Državni zbor je Janezu Janši podelil tretji premierski mandat. Prvič se je na čelo vlade zavihtel decembra 2004, vlada pa je štiriletni mandat dokončala v nespremenjeni koalicijski sestavi. Druga Janševa vlada je delovala od februarja 2012 do marca 2013, ko je predčasno zaključila mandat, ker so iz nje izstopile tri koalicijske partnerice.
V uvodni predstavitvi smernic za oblikovanje nove vlade je Janez Janša izpostavil, da so stranke nove koalicije v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Marjan Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo. Spomnil je na dejstvo, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata. Zato so v ospredje postavili tisto, kar jih združuje in povezuje, za odgovore na aktualne izzive pa bodo poskušali iskati soglasje. Pri tem je napovedal, da bodo k oblikovanju rešitev povabili tudi opozicijo in poslanca narodnih manjšin.
Med programskimi cilji je Janša izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada. Napovedal je tudi ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet. Opozoril je, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost. Glede migracij je med drugim izpostavil, da ni prav, da se država prilagaja prišlekom, ampak se morajo slednji prilagoditi državi, ki jim nudi gostoljubje.
