V Mestni občini Nova Gorica in njeni okolici avtoprevozniki že dalj časa čakajo na postavitev in razvoj primernega logističnega centra. Ta problematika je bila že večkrat izpostavljena, nikoli pa dokončno rešena.
Vozimo se mimo Ajdovščine in vidimo, kako se razvija. Ob avtocesti rastejo novi gospodarski objekti. Mag. Elena Zavadlav Ušaj se sprašuje: ”Kaj pa v Mestni občini Nova Gorica (MONG)?” in pravi: ”Že v nekaj mandatih je Krajevna skupnost Šempas predlagala ureditev industrijske cone in logističnega centra ob počivališču Šempas, kjer je več hektarjev kmetijskega zemljišča, ki ni prvovrstna obdelovalna zemlja, ampak zemlja slabe kvalitete (akacijev gozd). Ob podpori in posluhu MONG bi vsekakor to bil primeren prostor za razvoj takšnega centra, kar pa za enkrat še ni.” Kar nekaj prevoznikov je povedalo, da ne vidijo možnosti za njihov razvoj v novogoriški občini prav zaradi pomanjkanja možnosti za izgradnjo skladišč oz. logističnega centra, dodaja Zavadlav Ušajeva. Tako rešuje vsak podjetnik svoje probleme po lastnih zmožnostih. Kar nekaj njih vidi prej rešitev v ajdovski občini kot pa v novogoriški, saj imajo na razpolago prostor za širitev ter še veliko drugih ugodnosti v primeru, da na novo zaposlujejo.
Elena Zavadlav Ušaj pravi, da so pri iskanju možnosti ureditve logističnega centra potekali razgovori tudi z županom Občine Renče-Vogrsko, saj bi tak center lahko skupaj zgradili Mestna občina Nova Gorica in Občina Renče-Vogrsko. Pove nam še, da je za temi pogovori mestni svet MONG sprejel sklep o nakupu industrijske cone Meblo na predlog župana. Ob tem Zavadlav Ušajeva meni, da kljub temu problem logistične cone ni rešen, saj tovorni promet ne sodi v center mesta, ampak ob avtocesto, kjer bi lahko zgradili tudi počivališče za prevoznike z manjšim hotelom in odstavnim pasom za tovornjake. Ti bi se lahko tu ustavili, ko bi bil zaprt promet po Vipavski dolini zaradi burje, kar se pogostokrat dogaja.
”Na območju občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko je več deset registriranih prevozniških podjetij z velikim številom zaposlenih. To so večinoma zasebna podjetja, ki so zrasla brez podpore države. Podjetja pogrešajo prostore za razvoj svoje dejavnosti. Za opravljanje dejavnosti potrebujejo relativno velike površine za skladišča in parkirna mesta, ki morajo biti primerno opremljena. To je tudi v skladu s strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki govori o tem, da je poleg prometne infrastrukture dolgoročno potrebno vzpostaviti tudi nova logistična stičišča in prekladalne točke, ki morajo biti čim bližje uporabnikom. V tej strategiji pa je tudi predvidena izgradnja logističnega centra ravno na območju občine Šempeter-Vrtojba, saj je njegova lokacija definirana glede na prometne tokove in gospodarski interes. Trajnostna logistika (promet) je ena od treh razvojnih prioritet naše države. Slabo je, da tako državna kot tudi lokalna politika ne naredita ničesar za zagotavljanje pogojev za razvoj tako pomembne dejavnosti. Ta dejavnost ne rabi finančnih spodbud, ampak le ustrezno državno in lokalno politiko. Ne smemo pozabiti, da tudi Evropska unija podpira razvoj takih logističnih središč oz. prostorov. V tem obmejnem pasu pa še posebno zato, ker je možna povezava z logističnim centrom na italijanski strani,” pojasnjuje Elena Zavadlav Ušaj, ki opozarja, da je v najetih Hitovih prostorih v Vrtojbi cca. 200 tovornjakov. Ob tem se tudi sprašuje, kaj se lahko zgodi v primeru, da družba Hit d.d. odpove najem prostorov oz. kje imajo ti prevozniki možnost najeti prostore za tovornjake. Pri tem pa poudarja, da vidi parkirane tovornjake ob zasebnih hišah, ki žal nimajo drugih primernih prostorov za parkiranje. Opozarja tudi na ekološki vidik, da ti prostori niso primerno urejeni, saj nimajo lovilcev maščobe, zato ta pronica v podtalnico. Taka parkirišča se nahajajo tudi ob potokih, kar lahko povzroči onesnaženje vode.
Glede na vse navedeno mag. Elena Zavadlav Ušaj zaključuje: ”Potrebno je čim prej povezati zainteresirane akterje in poiskati možnosti za rešitev tega problema. Ker pa rešitev že imamo, jo moramo le speljati, da se bodo želje prevoznikov po dolgih letih tudi uresničile, saj se o taki logistični coni govori že najmanj 20 let.”
