S tekmo v ljubljanskih Stožicah, kjer se je zbralo skoraj 7.000 gledalcev, se je sinoči sklenil 25. krog Prve slovenske nogometne lige. Pred nogometaši je krajši premor, saj čaka slovensko izbrano vrsto v nedeljo, 26. marca pomembno kvalifikacijsko srečanje za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Izbranci Srečka Katanca bodo gostovali na Škotskem.
A sedaj k slovenskim nogometnim zelenicam. Maribor je brez večjega naprezanja izkoristil izjemno slab niz Olimpije (v zadnjih petih krogih je osvojila vsega dve točki) in ji na prvem mestu pobegnil za velikih devet točk. Je prvenstvo že dokončno odločeno? Mislim, da lahko odgovorimo pritrdilno. Do konca preostaja še 11 krogov, v igri je še 33 točk… Toda, četudi bi zelenobeli začeli zmagovati, ni pričakovati, da bi si vijoličasti v lovu za 14. zvezdico privoščili podobno črno serijo kot branilci naslova, ki so si v zimskem prestopnem roku dovolili veliko napako. Novinci še niso potrdili svojega slovesa, a četudi gre za izjemne igralce, je časa za uigravanje ekipe premalo. Le zakaj tako radikalno poseči v igralski kader, ko pa je bilo jasno, da Ljubljančani potrebujejo le dva, tri prave igralce. Predvsem dirigenta na sredini igrišča in zares pravega strelca… Izkušnje iz preteklosti, tudi iz najboljših klubov v Evropi namreč govorijo, da ni dovolj zamenjati 11 igralcev, potrebno je sestaviti zmagovalno ekipo, za kar pa je potrebno določeno obdobje. Seveda pa tudi brez prave »kemije« ne gre. Poraja pa se vprašanje, kateri je sploh glavni cilj ljubljanskega kluba. Zmagovati ali trgovati z igralci, kar seveda prinaša evre?
Maribor se je pozimi brez nakupov (iz Novare se je predčasno vrnil le Gregor Bajde) mirno pripravljal na pomlad in četudi na pričetku drugega dela sezone varovanci Darka Milaniča niso ravno blesteli, so v štirih krogih osvojil kar 10 točk in si praktično že zagotovili 14. naslov državnega prvaka. Četudi bi zmaji do konca osvojili vseh 33 točk (takšen scenarij je težko pričakovati), bi jih Štajerci, ki so si v medsebojnih dvobojih že zagotovili prednost, za 1. mesto potrebovali 33-9=24 točk oziroma 8 zmag. Drugače povedano, izgubiti bi morali 3 tekme in še eno remizirati… Morda bodo tudi kakšno več zapravili, a zmaji vseh 11 tekem ne bodo zmagali… To bi bila že senzacija prve kategorije.
Olimpija bo prej ali slej izplava iz krize, ki je tudi psihične narave. Ko ne gre, gre običajno vse narobe… Marijan Pušnik bo lahko nekaj dni v miru delal in si ustvaril boljšo sliko o trenutnem stanju igralcev, na katere lahko računa. V 26. krogu bodo državni prvaki znova igrali v Stožicah. V goste jim 29. marca ob 20.15 prihaja Gorica, ki je drugi del sezone začela po načrtih in s tremi zmagami zadržala željeno četrto mesto na lestvici. Seveda pa čaka varovance Mirana Srebrniča na poti do cilja še trnava pot. Očitno se bodo za četrto pozicijo, ki skoraj zagotovo vodi v Evropo (razen če bi novemeška Krka osvojila slovenski pokal) potegovala trojica moštev; poleg belomodrih iz mesta vrtnic še rumenomodri iz Kopra in Celja. Morda utegnejo odločati prav medsebojne tekme. Novogoriški strateg pravi, da se s končno uvrstitvijo ne obremenjuje. Zanima ga vsaka tekma posebej in tako je tudi prav. Če imata Celje in Koper močnejšo igralsko zasedbo, pa utegne v prid štirikratnih državnih prvakov odločiti mladost in želja po dokazovanju.
Potnik v drugo ligo je že znan. Radomljane, ki drugič igrajo med elito, na zadnjem mestu ne more rešiti niti čudež, saj za željenim 9. mestom zaostajajo za prevelikih 16 točk. Zato pa bo očitno še kako zanimivo v boju za 8. pozicijo, ki kot zadnja omogoča obstanek brez dodatnih kvalifikacij, ki so lahko sila nepredvidljive. Trenutno predzadnjeuvrščeni Kidričani so očitno ujeli pravi ritem in ob uspešnem zaključku jeseni v drugem delu prvenstva osvojili velikih sedem točk. Za željenim 8. mestom, ki je trenutno v domeni Krčanov zaostajajo le za točko. Po drugem neuspehu so se v razburkanih vodah znašli celo Velenjčani, ki so se očitno preveč iztrošili v Stožicah. Je njihov boj za Evropo že izgubljen?
Naslov je praktično že oddan, a ljubitelji slovenskega klubskega nogometa se v preostalih dveh mesecih zagotovo ne bodo dolgočasili. Škoda, ker slovenska liga nima boljše infrastrukture. Če bi imeli vsi slovenski klubi takšne oziroma vsaj podobne stadione kot jih imajo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, bi bile tekme ob seveda primernem obisku, še veliko zanimivejše in bolj gledljive. Tudi za gledalce pred malimi zasloni.
Marko Lazar
