V organizaciji evropske poslanke Patricije Šulin je v Novi Gorici potekal pogovorni večer z naslovom »Prva svetovna vojna na Goriškem in v zaledju.« Gosta večera sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je dober poznavalec zgodovine soške fronte in judovske zgodovine v tem delu Evrope ter profesorica razrednega pouka Boža Hvala, ki je orisala zaledje soške fronte na Trnovski planoti.
Renato Podbersič je zaposlen na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, kjer se ukvarja s proučevanjem totalitarnih režimov. Ugotovitve Bože Hvala temeljijo predvsem na ustnih virih, ki jih več let zbira pri domačinih. Zbrane zgodbe o prednikih, ki so preživeli strahote prve svetovne vojne se nas dotaknejo in pustijo v nas sledi.
»Soška fronta je zahtevala več kot milijon mrtvih, ranjenih in izginulih vojakov, natančnih podatkov o žrtvah med civilisti pa tudi več kot sto let po začetku fronte še vedno ni,« je uvodoma dejala poslanka v Evropskem parlamentu Patricija Šulin, dr. Podbersič pa je dodal, da je bila Soška fronta z več kot 90 kilometri razdalje eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja in do furlanske ravnine na jugu fronte.
Od 23. maja 1915 pa do 28. oktobra 2017 so se vrstile bitke, vojna vihra med kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko, na strani katerih so se bojevali Slovenci, pa se je zaključila z dvanajsto bitko katere namen je bil izločiti Italijo iz vojne. Enajst soških bitk je izčrpalo obe armadi, mnogo je bilo tudi dezertacij, sklepni boji pa so se začeli 24. oktobra 2017 z napadom avstro-ogrskih in nemških enot na italijanske enote z močnim topniškim in plinskim napadom, sledil je še napad pehote. Zaradi poraza je morala Italija začasno izstopiti iz vojne, spopad pa je dobil ime Čudež pri Kobaridu, nihče ni pričakoval, da bo napad tako uspešen.
Gosta sta se dotaknila tudi življenja civilistov med vojno. »Življenje ob Soči se je korenito spremenilo,« je dejala Boža Hvala, ki je dodala, da sta bili obe strani prisiljeni izprazniti več vasi ob fronti, številni begunci pa so umrli v begunskih taborih, kjer je razhajala kolera. Uničenih in poškodovanih je bilo veliko hiš, mostov in kulturne dediščine. Patricija Šulin se je ob koncu razprave dotaknila tudi obnovljenih kavern na Sabotinu. »V 15 kilometrov dolgem sistemu kavern je prebivalo 600 vojakov,« je pojasnila evropska poslanka, ki si je kaverne, katerih obnova je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, že ogledala.
