Tehnološki napredek je v zadnjih letih izbrisal meje med resničnostjo in ponaredki, kar je privedlo do nove vrste šolskega nasilja. V zadnjem letu so se v šolah po Sloveniji začeli širiti ponaredki golih fotografij učenk, ki jih ustvarjajo z umetno inteligenco. Žrtve teh manipulacij pogosto niso niti seznanjene z obstoji teh posnetkov, dokler jih ne opozorijo sošolci ali ne postanejo tarča posmeha na hodnikih. Ta razvoj dogodkov je sprožil alarm med starši, učitelji in strokovnjaki za digitalno varnost.
Tehnologija deepfake ali globoki ponaredki je postala dostopna in enostavna za uporabo, kar omogoča posameznikom, da ustvarjajo prepričljive ponaredke brez posebnega tehničnega znanja. Za ustvarjanje teh manipulacij zadostuje že preprosta fotografija s šolskega izleta ali iz letopisa, ki jo predelajo s pomočjo aplikacij. Rezultat je digitalna podoba, ki na zaslonu pametnega telefona deluje zelo realistično. Za storilce je to lahko le tehnološka igra, a za žrtve pomeni začetek dolgotrajne osebne stiske.
Nepravilna raba izraza “Maščevalna pornografija”
Čeprav se v javnosti za te primere pogosto uporablja izraz “maščevalna pornografija”, gre za napačno terminologijo. Ta izraz namreč predvideva prostovoljno ustvarjanje in deljenje posnetkov s strani žrtve, kar pa pri deepfake manipulacijah ni prisotno. Žrtve teh dejanj pogosto sploh ne vedo, da so postale tarča, dokler jih na to ne opozori okolica.
Starši, s katerimi smo govorili, opozarjajo na nemoč šolskega sistema in molk okolice, ko digitalno nasilje prodre v razred. Na eni izmed slovenskih osnovnih šol je celotna skupnost izvedela za incident, vendar so primeri ostali neprijavljeni, saj žrtve niso želele spregovoriti. Podobna zgodba se je odvila tudi na srednji strokovni šoli, kjer naj bi dijak hranil zbirko digitalno narejenih golih posnetkov sošolk.
Virtualni prostor storilcem omogoča zmanjšanje resnosti njihovih dejanj, saj ne vidijo neposrednih posledic svojih dejanj. Tina Rezar, podpredsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, opozarja, da je največja težava v odsotnosti empatije. Digitalne zlorabe se med dijaki pogosto dojemajo kot šala, ne pa kot resna dejanja z dolgoročnimi posledicami.
Dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani poudarja, da je ustvarjanje takšnih ponaredkov kaznivo dejanje. Tudi če telo na sliki ni resnično, slovenska zakonodaja vključuje kazenski pregon za izdelavo, posredovanje in posest takšnega gradiva.
Strokovnjaki se strinjajo, da je nujna uvedba digitalne etike, ki bo mladim pomagala razumeti resničnost digitalnega nasilja. Šolski sistem in starši morajo sodelovati pri vzgoji generacije, ki bo razumela posledice svojih dejanj v digitalnem prostoru. Organizacije, kot so Logout, Safe.si in Spletno oko, ponujajo orodja za odstranjevanje neprimernih vsebin, medtem ko TOM telefon ostaja varna točka za otroke v stiski.
Spletno uredništvo
