Donald Trump je nedavno objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, da so načrtovane dodatne carine proti osmim evropskim državam odpovedane. To odločitev je sprejel po “zelo produktivnem srečanju” z generalnim sekretarjem Nata, Markom Ruttejem, kjer sta oblikovala okvir za dogovor o Grenlandiji. Trump je izjavil: “Ta rešitev, če bo sprejeta, bo odlična za Združene države Amerike in vse države Nata.” Tako je preklical uvedbo tarif, ki bi morale začeti veljati 1. februarja. Podrobnosti dogovora še niso znane, saj bodo dodatne informacije razkrite, ko bodo pogovori napredovali.
Trump je prav tako omenil načrte za dodatne pogovore o ameriškem protiraketnem sistemu, znanem kot “zlata kupola”, ki naj bi bil zgrajen na Grenlandiji. Pogajanja o tem projektu bodo vodili podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff, in po potrebi drugi predstavniki, ki bodo neposredno odgovarjali Trumpu.
Medtem je Bernd Lange, nemški evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov (S&D), izjavil, da je dogovor med EU in ZDA do nadaljnjega zamrznjen. “Pogajalci smo se ravnokar dogovorili, da v odboru za mednarodno trgovino začasno ustavimo delo na implementaciji dogovora iz Turnberryja,” je dejal. Razlog za to je Trumpova grožnja s postopno uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz evropskih držav, ki so v okviru misije Arktična odpornost na Grenlandijo poslale vojake. Ta poteza je kršila sporazum, sklenjen na Škotskem med Brusljem in Washingtonom, kjer so se Združene države zavezale omejiti carine na uvoz iz EU na največ 15 odstotkov.
Če bo Trump dejansko uvedel 10-odstotne carine, bo Evropska unija po mnenju Langa uvedla povračilne carine na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov. Poleg tega Lange podpira sprožitev postopka v okviru instrumenta EU za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI). O tem bodo razpravljali v odboru INTA, pri čemer njegov predsednik pričakuje, da bodo komisijo pozvali k preučitvi, ali Trumpova grožnja pomeni obliko gospodarske prisile.
V četrtek bodo voditelji držav članic EU na izrednem vrhu v Bruslju razpravljali o različnih ukrepih, vključno z uvedbo proticarinskih ukrepov in uporabo instrumenta ACI. Zunanjetrgovinski odnosi med EU in ZDA, ki predstavljajo eno od temeljev svetovnega gospodarstva, so se v zadnjem času znašli pod pritiskom zaradi teženj Trumpove administracije za prevzem Grenlandije. Leta 2024 je medsebojna menjava na področju blaga in storitev znašala okoli 1680 milijard evrov, pri čemer EU beleži presežek v blagovni menjavi, ZDA pa v storitvah. Slovenija je leta 2024 v ZDA izvozila za 923,4 milijona evrov, uvozila pa za skoraj 1,2 milijarde evrov blaga.
Spletno uredništvo
