Nad Rusijo se oblikuje obsežno območje hladnega zraka, ki bi lahko februarja prineslo sibirski mraz do srednje Evrope, vključno s Slovenijo. Meteorološki modeli nakazujejo, da bi lahko atmosferski vzorci doživeli temeljito preobrazbo, kar bi privedlo do nenavadno nizkih temperatur in dolgotrajnih zimskih razmer. Čeprav se zima zaenkrat zdi blaga, vremenoslovci opozarjajo, da bi se lahko situacija kmalu dramatično spremenila.
Medtem ko je december mnoge pustil v prepričanju, da je zima letos prizanesljiva, strokovnjaki opozarjajo na dogajanje daleč na severu. Nemški meteorolog Dominik Jung in njegov kolega Roland Habermehl menita, da bi lahko v prihodnjih tednih prišlo do enega najhujših prodorov hladnega zraka v zadnjih dvajsetih letih. Vzrok je obsežno območje nizkega zračnega tlaka nad Arktiko, ki postaja vse bolj nestabilno. To območje bi lahko doživelo nenadno stratosfersko segrevanje, kar bi ledeni zrak sprostilo proti jugu.
Ob dogajanju na Arktiki se nad Rusijo oblikuje mogočen anticiklon, ki je poln izjemno gostega in hladnega zraka. Ta zračna masa je trenutno mirna, vendar njena lega ni naključna. Če se model napovedi uresniči, bi se lahko anticiklon razširil proti zahodu, kar bi omogočilo prodor sibirskega zraka vse do srednje Evrope. To bi vzpostavilo pogoje za dolgotrajne zimske razmere, ki bi se lahko nadaljevale tedne.
Do 24. januarja bo vreme ostalo relativno mirno, z visokim zračnim tlakom in malo padavinami. Vendar pa to morda nakazuje na tišino pred prihajajočo zmrzaljo. Ko se bodo razmere ob koncu meseca spremenile, bi lahko sibirski bič prinesel ekstremno nizke temperature, ki bi se ponoči spustile tudi pod –20 stopinj Celzija. Takšne temperature so bile v preteklosti običajne, a so z globalnim segrevanjem postale redkost.
Če se napovedi uresničijo, bi lahko mraz povzročil zamrznitev večjih jezer in vplival na pomorski promet v Baltskem morju. Na kopnem bi se države soočile z večjimi izzivi, kot so prometne težave, povečana poraba energije in obremenitve energetske infrastrukture. V Sloveniji in srednji Evropi bi prehod iz jesenske zime v ekstremne razmere preizkusil pripravljenost komunalnih služb in odpornost infrastrukture.
V meteorologiji je vedno prisotna negotovost, še posebej pri dolgoročnih napovedih. Atmosfera je kompleksen sistem, kjer lahko majhna sprememba v vetrovih preusmeri sibirski zrak drugam. Kljub temu so signali za potencialno ekstremne razmere preveč očitni, da bi jih ignorirali. Zima še ni rekla zadnje besede, in prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo sibirski bič zares zamahnil proti nam.
Spletno uredništvo
