V času, ko se naši sosedje aktivno borijo proti nadležnim komarjem, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ponuja vrsto nenavadnih nasvetov, ki marsikoga pustijo zmedene. Medtem ko v nekaterih državah že razmišljajo o naprednih rešitvah, se Slovenija še vedno ne more pohvaliti z učinkovitimi ukrepi za zatiranje komarjev.
V Skopju, avgusta 2025, je skupina prijateljev v parku priča akciji zatiranja komarjev s pomočjo vozila, ki za seboj pušča gosto meglo. V nekaj dneh je opaziti občutno zmanjšanje števila komarjev. V Sloveniji pa je zgodba povsem drugačna. Na podeželju se še pred mrakom začne prava bitka proti komarjem, kjer je uporaba spiral proti komarjem skoraj obvezna, da bi se izognili njihovim nadležnim pikom.
Čeprav Slovenija še ni zabeležila večjih izbruhov bolezni, razen virusa Zahodnega Nila, mnogi domačini in turisti že občutijo nevzdržno prisotnost komarjev. Sosednje države, kot so Italija, Hrvaška in Madžarska, so že uvedle sistematične ukrepe za zatiranje komarjev, vključno s pršenjem odraslih insektov in uporabo sterilnih komarjev, kar vodi do zmanjšanja njihove populacije.
Slovenija pa se zanaša na lokalne občine, da same najdejo načine za spopadanje s to težavo. Primorske občine že več let uporabljajo Aquatain, ki ga brezplačno delijo občanom, medtem ko je Mestna občina Ljubljana razmišljala o uvedbi sterilnih komarjev, vendar se za to niso odločili. Ni jasno, zakaj je ta odgovornost prepuščena lokalnim oblastem, ko pa bi to moralo biti vprašanje državne ravni.
Na poplavnih območjih, v naravnih rezervatih in v Prekmurju je število komarjev izjemno visoko, kar še dodatno poudarja potrebo po učinkovitem ukrepanju. NIJZ pa še naprej vztraja pri stališču, da trenutna prisotnost komarjev ne opravičuje uporabe biocidnih sredstev, saj bi to vplivalo na druge organizme, kot so čebele.
Alternativne rešitve in pomanjkanje ukrepov
Čeprav NIJZ ne komentira alternativnih metod, kot so Aquatain in metoda spuščanja sterilnih samcev, ostaja dejstvo, da bioinsekticid Bti, ki ga uporabljajo vse sosednje države, deluje selektivno in ne škodi opraševalcem ter večini koristnih mikroorganizmov in vretenčarjev.
Namesto konkretnih ukrepov NIJZ svetuje uporabo mrež za preprečevanje vstopa komarjev v notranje prostore, uporabo repelentov in odstranjevanje stoječe vode iz okolice. Poleg tega svetujejo izogibanje mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti, in zadrževanje na prostem, ko je aktivnost komarjev največja. Vendar pa tigrasti komarji, ki so aktivni podnevi, in navadni komarji, ki so aktivni ponoči, predstavljajo problem po celotni državi.
Spletno uredništvo
