Danes praznujemo zahvalno nedeljo, ko smo še posebej vabljeni, da pokažemo hvaležnost za vse darove, ki jih prejemamo od našega Stvarnika.
Pridne, delovne roke so pobrale pridelek, ki ga ne bi bilo brez božjega blagoslova.
Praznujemo pa tudi zakonski jubilanti. Nekateri manj, drugi več skupaj prehojenih let zakona a zagotovo vsi s hvaležnostjo v srcu.
Zavedamo se, da je včasih težko biti hvaležen za zakonca, ko se ne strinja vedno s teboj, ko te včasih spravi v slabo voljo ali preizkuša tvojo potrpežljivost.
Vendar veš, da te ima kljub vsem tvojim napakam rad.
Zato ob začetku svete maše ponižno poglejmo v svoje srce in se iskreno pokesajmo za svoje slabosti, saj Bog ljubi vsakega izmed nas, ker smo edinstveni in ljubljeni.
»Ana Bašelj« – uvod v mašo
Maša, da te kap. Maša, kjer me je po dolgem času vrglo. Maša, kjer je v meni delovalo vse. Čutila, ki so zaznavala vse. Maša, katero sem prejokal v sebi. Maša, katero sem večino te prepeval s pevci, čeprav moj glas ni zaželjen v ustroju, ki se mu reče pevski zbor😊. Maša, za katero sem hvaležen, da sem se jo udeležil. Maša, katera me je vrgla nazaj v življenje.
Da se bova maše udeležila v njeni župniji, župniji Dolsko, mi je bilo takoj jasno in rad grem k maši tja. Tam sem doživel več takih maš, ki so me vrgle in mi dale neko zagotovilo, da bo vse ok. Maša, kjer so bodoči ženi podelili misijonski križ, poroka, ter današnja. Vsakič znova so bila k Njemu izražene različne prošnje, a ena je bila edinstvena, za katero molim, prosim še danes- biti zvest in da bom znal ljubezen vračati. Podporo tedanje župnije, ki jo imam na nek način danes tudi za svojo, mi je in mi še danes veliko pomeni. Razumeli so najino norost ljubezni, razumeli so najino preizkušnjo, razumeli in dobili smo prijatelje, ki predstavljajo temelj za odnos.
Danes priznam, sem pričakoval mašo, kot mašo. Tako sem se tudi na pot odpravil. Brez pričakovanj, ujet v svojih mislih in zatavan v stvari, ki me še čakajo, da jih še uredim. Toda že sam prihod je naznanjal nekaj drugačnega. Nas je danes bilo 30 parov. 30!!! To ni majhna številka, pa še bi lahko prišli. Pričevalci svetega zakona. Od tega je en par praznoval 60 let, dva ali trije pari zlato poroko, vsi ostali smo bili mešano, midva z ženo že 10 let. Sprevod do cerkve se mi je zdel del šova, do trenutka, ko se je na orglah zavrtela poročna koračnica in smo v sprevodu v cerkev vstopali vsi pari. Kaj se je to začelo v meni dogajati…podoživel sem vse tiste trenutke, od podelitve misijonskega križa, do vseh stvari, ki so se vmes dogajale, podoživel sem trenutek obljube, nedolgo časa nazaj. Enostavno se začneš tresti, v tebi deluje nekaj, kar si pogrešal zadnji čas. Pogrešal sem ta stik z Bogom, danes se mi pa zdi, da je sedel zraven mene in se mi nasmihal. Jokal sem ko je žena prebrala prve vrstice uvoda v mašo. Ja, tudi moški jokamo😊…skozi mašo, ki jo je dodobra začinil župnik z hudomušno pridigo, se mi je dogajalo…pevci, res hvala za njih…so določene pesmi, ki so ti pisane posebej na kožo in ko zaslišim »Reci hiša Izraelova«, se v meni dokončno utrga. Čustvom prepustim svojo pot, mislim, da delajo svoje. Solzam, da gredo po svoje…Spraševal sem se, kakšen mož sem, kakšen ata, kakšen sem na splošno. Se zahvalim za vse to, kar imam okoli sebe, ali se to prevečkrat jemlje, kot nekaj samoumevnega? Enostavno toliko zahval je, od družine, najprej lastne, kot tudi razširjene, prijatelje, ki jih imava tako tukaj kot tam, ljudi, ki so preleteni z našim življenjem. Prevečkrat se obremenjujemo z malenkostmi, ker imamo bistvo na pladnju, le oči srca tega lahko ne vidijo. Imamo tako polno in bogato življenje, pa to ni finančno mišljeno. Cona udobja SE TE prilasti. Pozabljaš. Zanikaš.. misliš, da boš sam rešil, kar se rešiti da. Načrtuješ, a kaj ti to pomaga, če nimaš Njega zraven. In danes sem se na trenutek ustrašil, ker je šlo že 10 let mimo, zavedajoč se, da sem lahko kak dogodek spregledal, da sem lahko izpustil priložnost, ki mi je bila dana, da sem pozabil nase, na nas, na naju…a sreča, bil je le trenutek. Premočno se zavedam tega, kar nam je dano in da je treba to enostavno samo živeti.
Danes je bila tudi zahvalna nedelja. In čeprav sem se v prvi vrsti najprej zahvalil njej, ki jo ljubim kot prvi dan, vsem darovom skozi leto, sem pomislil na vse VAS, ki naju obdajate in bogatite. Za vsakega izmed VAS sva neizmerno hvaležna, ker lepšate naše življenje. Hvala.
Tebi, o Bog, pa se ti izročamo in posvetimo.
David Bašelj
