V zadnjih letih se na Goriškem v Italiji vse pogosteje soočajo s problematiko številnih prebežnikov. Poleti prebivajo na brežinah reke Soče, v jesenskem in zimskem času pa so si zatočišče našli v predoru pod goriškim gradom.
V Gorico dnevno prispe od 15 do 20 novih prebežnikov, saj na tamkajšnji prefekturi deluje komisija, ki obravnava prošnje za azil. V mesto prihajajo po balkanski poti ter iz drugih evropskih držav, kjer niso uspeli pridobiti statusa mednarodne zaščite. Največ naj bi bilo prebežnikov iz Pakistana in Afganistana.
Pomoč jim nudijo posamezniki in dobrodelne organizacije, pridružile so se jim tudi slovenske. Pri nas prostovoljne organizacije ter posamezniki zbirajo predvsem hrano, odeje, spalne vreče, rjuhe, spalne podloge, obutev, oblačila. Zbrano pomoč dostavijo kolegom v Gorici, ki jo razdelijo med begunce.
Prvi begunci so v opuščeni predor Bombi prišli že lansko jesen, kjer so poiskali zavetje pred slabim vremenom. Poletne mesece preživijo ob Soči pod ločniškim mostom in v parku v dolini potoka Koren, a so jih s teh lokacij pregnali. Zdaj so nastanjeni v predoru, od koder jih ob večjih prireditvah v središču mesta, do katerega vodi predor, prav tako preženejo.
V predoru Bombi, kjer imajo izjemno slabe bivalne razmere, vsako noč prenočuje okrog 100 beguncev, ki jih goriške oblasti nimajo kje nastaniti. Večina jih je prosilcev za azil. Zaradi velikega števila prošenj, lahko postopek za pridobitev azila traja tudi več mesecev. Kot je pojasnil goriški župan Rodolfo Ziberna, občina Gorica na problematiko nastanitve beguncev nenehno opozarja pristojne državne oblasti, saj sama na tem področju nima nobenih pristojnosti. Italija naj bi v kratkem ustanovila še eno komisijo za pregledovanje prošenj za azil, saj je le ena za tako obsežno delo premalo.
Sprejemni centri v mestu, ki so namenjeni prosilcem za azil, so polni. Nekateri prebežniki nimajo pravice do nastanitve, ker so jim morda zavrnili prošnjo za mednarodno zaščito, drugi se v predoru zadržujejo prostovoljno.
Uredništvo
