Prvi od štirih panelov na osrednjem dogodku 2. Festivala podjetništva na Brdu pri Kranju je bil namenjen predvsem pregledu trenutnega stanja in viziji, kaj lahko Slovenija doseže v prihodnjih letih.
Na panelu Recept za Slovenijo, ki je potekal v okviru osrednjega dogodka, so sodelovali podjetnice in podjetniki, članice in člani SBC, ter Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. S panelisti se je pogovarjala članica SBC Ajda Sibinčič.
Igor Akrapovič, ustanovitelj podjetja Akrapovič, d. o. o., in podpredsednik SBC: »Električna prihodnost, kot so si jo zamislili evropski politiki, očitno ne bo delovala. Avtomobili imajo prekratek domet, predolge polnilne čase, kupci jih zavračajo … Sintetična goriva so dovoljena, čeprav se bencin in nafta ukinjata. So pa potrebna vlaganja, če želiš ostati na vrhu. Ciklus vlaganj je neskončen.
Menim, da v Sloveniji potrebujemo javno-zasebno partnerstvo pri 2. bloku NEK. Dobili smo že pravno zastopanje iz tujine, ki so pripravili predloge za vstop v projekt. Želimo, da se odloči o NEK2 čimprej in da se ne čaka še 4 leta, ker to pomeni 10 let zamika gradnje. Ne potrebujemo 20 do 25 let, da izpeljemo drugi blok jedrske elektrarne. V Združenih arabskih emiratih so v šestih letih zgradili tri nuklearke po 1.700 MW, zgradili so jih Južni Korejci. Eko-norosti je potrebno zavreči, niso trajnostne rešitve, po 20-ih letih je treba tako vetrnice kot sončne panele zamenjati. NEK2 je edina učinkovita investicija za bistveno nižjo ceno elektrika. Pričakujemo ceno elektrike od 70 do 80 evrov za MW, vse ostale alternative so bistveno dražje.«
Metka Marovt, lastnica podjetja Marovt Group: »Marovt ima 50-letno tradicijo, sodelujemo z največjimi avtomobilskimi podjetji. Z vpeljavo električne mobilnosti se je takoj ustavil razvoj motorjev, kapacitete proizvajalcev so se zmanjšale, vlaganja v e-mobilnost se ne vračajo. To je politična odločitev, manj ekonomska, subvencije v resnici ne pomenijo razvoja. Določena podjetja, ki so vlagala v e-mobilnost, že čutijo finančne težave. Marovt se je odločil, da bo izvedel preusmeritev v druge branže, že proizvajamo za letalstvo, medicino in energetiko, zato so se zaenkrat obdržali
Za primerjavo dajem energetsko industrijo v ZDA, kjer smo zelo prisotni. Tam so razmere zelo drugačne, ni nihanj cen elektrike od 100 do 800 evrov za MWh, skrb za ptiče ne onemogoča investicij, kdor ne dela, ne preživi. EU izgublja primat v gradbeništvu, avtomobilizmu, večina podjetij je prodana. EU se ukvarja samo še z okoljem. Kdo se bo ukvarjal z dobrinami, ki jih vsi potrebujemo?«
Kakšno je stanje v javnem zdravstvenem sistemu?
Dr. Marko Bitenc, lastnik Kirurgije Bitenc in član upravnega odbora SBC: »Baron Žiga Zois ni bil le mecen umetnosti, industrialec, ampak je bil kot aristokrat tudi nosilec razsvetljenske ideje. Primerno je, da smo se podjetniki zbrali na njegovem nekdanjem posestvu. Razsvetljenci so bili prodorni ljudje takratnega časa in so se borili za meritokracijo, proti oviram in mračnjaštvu. Spodbujali so kulturni dialog, razvoj demokracije, ki omogoča medsebojno spoštovanje, gradi našo osnovno celico, Slovenijo, boljše življenje za vse.
Čeprav imamo leve in desne vlade, javno zdravstvo ves čas propada. Kdor je pri javnem skladu zavarovan, ima pravico prejeti brezplačno storitev, ko jo potrebuje. Mi imamo 30-letno krizo izvajalske strukture javnega zdravstva, čeprav vanj vlagamo veliko več denarja, kot v preteklosti, pa iz tega ne dobimo dovolj.
Ne delim splošnega mnenja, da so čakalne vrste zaradi pomanjkanja zdravnikov. Gre za to, da zdravniki niso opolnomočeni, da delajo po lastni pameti. Zdravniki so lačni dela, a ko pridejo v klešče zakonodaje, javne ustanove niso sposobne organizirati dela. Naši specializanti hodijo na dežurstva v javne ustanove, storitve so časovno ukleščene – ni pravih rešitev. Delo od 7-15 je huda omejitev. Uvažanje zdravnikov, podobno kot IT strokovnjakov, je omejeno: prihajajo iz republik bivše Jugoslavije, a ker so naše licence v EU, gredo hitro naprej. Za srbske zdravnike smo že popolnoma nezanimivi.
Kaj omejuje Slovenijo? Nestrpnost in stalna polarizacija politike, ko se dve strani spopadata med seboj za kratkoročne dobičke. SBC bi moral prevzeti vlogo razsvetljenskih idej danes, da pripadnost svetovnonazorski opciji ne bi več povzročala ovir.
Podjetniki smo uspešni, ker je podjetništvo razsvetljenstvo danes. Če bi to miselnost uvedli v javni sektor, če bi pazili na prihodke in odhodke. Tekmovanje levo-desnih politikov je potrebno preseči. Zato potrebujemo veliko rdeče-črno koalicijo, ki bo na oblasti več mandatov in se bo osredotočila na to, kako višati produktivnost, nižati davke, graditi močan srednji razred … Socialne države brez zasužnjevanja s krediti ni mogoče vzdrževati.«
Kako resna so opozorila, da nas čaka prihodnje leto gospodarska ohladitev?
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Razmere so negotove, potrebujemo odzivnost in odpornost. Za slovenske podjetnike me ne skrbi. Tudi ob osamosvojitvi smo izgubili 80 odstotkov trga, pa so preživeli. Zanesti se moramo nase, biti moramo svetovno konkurenčni in zmanjševati odvisnost od EU, biti moramo konkurenčni tudi Kitajcem. Trenutno pa v Sloveniji sprejemamo ukrepe, ki znižujejo našo konkurenčnost.
Pred kratkim je na obisku v Sloveniji novi predsednik Črne Gore predstavil vizijo svoje države in postavil dve jasni časovni obdobji: v petih letih želijo postati članica EU, v desetih letih želi doseči razvoj Slovenije. Nanizal je 10 infrastrukturnih projektov, od avtocest do hidroelektrarn. Lovijo nas torej Črnogorci. Tudi Srbija, Beograd bo imel 3 milijone prebivalcev. Na Hrvaškem sprejemajo množico ukrepov, razvojno kapico, spodbude za digitalne nomade … Se zavedamo, da je Ptujčanom Zagreb bližje kot Ljubljana? Odgovor, da odhaja “samo par tisoč ljudi” v resnici pomeni, da nam uhajajo najboljši. Zasebno je nujno, ne le potrebno. Treba je izbrati, ali je uspeh nekaj dobrega ali slabega. Imamo problem z zavistjo.«
Kakšen je med mladimi interes za fizično delo? Kakšen nasvet šolstvu?
Marija Petre, Petre šotori-hale, d.o.o., članica SBC: »Imamo srečo, da živimo na vasi. Naši najboljši delavci so kmetje, tudi taki, ki imajo 100 glav živine. Zjutraj jih nakrmijo, potem gredo na montažo. V naši državi je delo razvrednoteno, zato je potrebno že v šolah in pri vzgoji spremeniti vzorce, začnimo ceniti fizične delavce, jih spoštovati in se z njimi ukvarjati.«
Spletno uredništvo Vir: Klub slovenskih podjetnikov
