Evropa se danes sooča s številnimi kratkoročnimi krizami, dolgoročne, med njim tudi demografija, žal ostajajo ob strani. Evropske institucije se tega problema zavedajo, zato ima Evropska komisija celo poseben resor, ki se ukvarja s tem področjem. Tudi v Evropskem parlamentu se o tem vedno več pogovarjamo, sprejemamo dokumente, usmeritve in priporočila, Pogosto tudi na mojo pobudo.
A žal zaradi načela subsidiarnosti dlje od tega ne gre. Želim si, da bi se Evropa zavedala, da gre za skupen problem, da se države članice z njim ne bodo mogle soočiti same.
Hitro staranje prebivalstva pomeni vedno višje stroške zdravstva, dolgotrajne oskrbe. A finance me ne skrbijo. Denarja je v Uniji dovolj. Težava je v pomanjkanju kadra, ki bi skrbel za naše starejše. S tem izzivom se soočajo vse države članice, nekatere bolj, nekatere manj intenzivno. Večje države v drugih, ekonomsko šibkejših, ustanavljajo izobraževalne centre, v katerih kader izobrazijo, nato pa usposobljenega pripeljejo na domača tla. Želim si, da bi tudi Slovenija na tem področju postala aktivnejša.
Strinjam se, da je razvoj tehnologije, robotike, pomemben in dobrodošel tudi na področju oskrbe. A to je le dodatna ponudba, nič ne more nadomestiti človeške topline in pomoči ostareli osebi.
Naj opozorim na primer, kateremu sem bila priča nedavno. V Goriških Brdih sem sodelovala na dogodku o demografiji, poleg mene je bil gost tudi direktor enega od lokalnih domov za ostarele. Gospod je na omizje prišel direktno iz preiskav zaradi hudih bolečin v hrbtu, da je lahko sodeloval, je bil pod vplivom protibolečinskih tablet. Presunile so me njegove besede: “Po opravljenem pregledu sem stal pred vhodom v eno od trgovin, pred katero so z velikim plakatom ponujali nova delovna mesta s krajšim delovnikom in plačo, ki bi se lahko primerjala z mojo. Pomislil sem na to, da je delo v trgovini bolj cenjeno od dela nas, skrbnikov v domovih za ostarele, ki od jutra do večera negujemo starejše, bolnike, dela, ki prinaša tudi fizične posledice.”
V Evropskem parlamentu bom še naprej opozarjala, da gre za skupen problem, ki ga ne smemo več prelagati na kasnejši čas. Čez deset let, ko bomo potrebovali rešitve čez noč, bo prepozno. Želim si, da to spozna tudi Slovenija. Žal mi je, da področja dolgotrajne oskrbe še vedno nimamo sistemsko urejenega, da smo ostali brez Urada za demografijo. Bojim se, da vprašanje pomanjkanja kadra v domovih za ostarele, kjer je prostora dovolj, ni na vrhu naših prioritet.
Upam, da bomo tudi s pomočjo konferenc, kot je današnja in s pomočjo strokovnjakov, kot ste vsi tukaj zbrani, našli ustrezne rešitve.
Romana Tomc na prvi mednarodni konferenci o socialnih inovacijah za aktivno in zdravo staranje
Spletno uredništvo,
Vir: romanatomc.si
