Slovenija ima preveč obdavčeno delo, zato sodi med davčno najmanj konkurenčne države. Vladni predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini predvideva razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave za tisoč evrov vsako leto do leta 2025.
Slovenija sodi med države, ki ima najbolj obdavčeno delo, zaradi česar je davčno manj konkurenčna, kažejo mednarodne raziskave.
S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini se predlaga razbremenitev dohodkov zaposlenih z dvigom splošne olajšave za tisoč evrov vsako leto do leta 2025. V primeru sprejetja novele zakona bi v letu 2025 vsak, ki v Sloveniji dela in ustvarja blaginjo, zaslužil letno približno eno svojo neto plačo več kot danes, na račun nižje obdavčitve.
Obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. To velja zlasti za delovna mesta višje in visoko usposobljenega kadra, ki imajo plače povprečno oziroma nekoliko višje od povprečja. Zaradi tega je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj, ki so temelj gospodarske rasti in blaginje vsake države. Visoka obremenitev dela pa vpliva tudi na višjo brezposelnost.
Cilj zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je doseči razbremenitev dela in administrativno razbremenitev, z namenom pomoči gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji, hkrati pa okrepiti konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja. Z znižanjem davčnih obremenitev bi postalo slovensko gospodarstvo produktivnejše, hkrati pa bi se zmanjšala brezposelnost in obseg sive ekonomije. Delavkam in delavcem v Sloveniji omogoča višje plače ter nove vzvode za nagrajevanje najuspešnejših.
Vlada Janeza Janše je v dobrem letu in pol sprejela veliko ukrepov in zakonov, ki so pomagali ljudem v težkih covidnih časih ter v proračunu povečala sredstva za investicije. S pomočjo vladnih ukrepov je bilo ohranjenih preko 300.000 delovnih mest. Slovenija ima eno izmed najnižjih stopenj brezposelnosti v EU (3,9 odstotka; povprečje v EU znaša 6,8 odstotka) ter eno izmed boljših napovedi gospodarske rasti (jesenska napoved Evropske komisije za Slovenijo za leto 2021 znaša 6,4 % BDP, za leto 2022 4,2 % BDP, za leto 2023 pa 3,5 % BDP).
Običajno se sindikati trudijo, da bi delavcem omogočili čim višje plače, pri nas pa je ravno obratno. Kako sicer razumeti izjavo Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za Radio Slovenija 10. maja 2021: “Zdaj me postavljate v rahlo neugodno situacijo. Ker moram reči, da na katerikoli način razmišljam, kako razložiti, zakaj nismo zelo navdušeni za takšno spremembo, ki prinaša večji neto prejemek, ne znam. Enostavno razložiti človeku, zakaj smo pa zdaj proti, če bo pa njegova plača večja.“ Proti dvigu plač so tudi „socialno čuteče“ stranke na levici, ki sicer v predvolilnih obljubah napovedujejo krajši delovni čas, višje plače in več počitka… Naj razume, kdor lahko.
Študije organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD dokazujejo, da je visoka obremenitev dohodka iz dela problematična vsaj iz dveh vidikov; prvi je pritisk na stroške dela in slabšanje mednarodne konkurenčnosti podjetij in s tem države, drugi pa je lahko tudi tveganje za naraščanje sive ekonomije. Višina obremenitev dela vpliva na dohodek, ki ga prejme delavec. Plača je na splošno njegov glavni vir dohodka in zato pomembno vpliva na njegovo zmožnost, da ta dohodek porabi ali prihrani.
