Minister za obrambo Matej Tonin je na uradnem obisku v Sloveniji gostil madžarskega kolego Tiborja Benka. Ob tej priložnosti sta se včeraj na Prevalu nad Solkanom udeležila tudi slovesnosti ob odkritju spomenika v spomin madžarskim vojakom, ki so v 1. svetovni vojni padli na soški fronti.
Matej Tonin je v nagovoru ob odkritju spomenika, dejal, da je to spomin na obdobje, ko so pustošili boji soške fronte in poudaril, da služi kot opomin, da moramo storiti vse, da se vojne, ki so povzročile toliko hudega, ne bi nikoli več ponovile: „Prepričan pa sem, da nas ob tem bolečem spominu druži želja po še tesnejšem povezovanju med slovenskim in madžarskim narodom. Zato bi se rad iskreno zahvalil madžarskim oblastem in Mestni občini Nova Gorica za skupen prispevek k temu, da lahko tu v Solkanu odkrijemo ta spomenik hrabrim madžarskim vojakom, ki so žrtvovali svoje življenje za takratno skupno domovino. Spomenik se dostojanstveno vključuje tudi med druge pomnike, spominske kraje in območja žalovanja na območju nekdanje soške fronte. Žal je narava človeštva taka, da nas mora včasih tragične stvari opomniti, česa ne smemo in tovrstni spomeniki, kot smo jim priča danes, nas predvsem spominjajo, kako tragično je lahko življenje in da se prihodnji rodovi temu izognejo, je to predvsem spomenik opomina in spomina. Zanimivo je, kako se v stotih letih stvari spreminjajo, nekoč nasprotniki, sovražniki, danes vsi zavezniki, Slovenija, Madžarska, Italija, vsi smo člani zavezništva NATA. Še 100 let nazaj pa so se fantje gledali preko strelskih jarkov. Zagotovo je to, da smo danes povezani, da smo danes del istega zavezništva, nekaj pozitivnega, mogoče nekaj, kar smo se iz preteklosti naučili.“
Spomenik sta sofinancirala Mestna občina Nova Gorica in Madžarska. Blagoslovila sta ga vojaška vikarja slovenske in madžarske vojske Matej Jakopič in Alácsi Ervin János.
Minister za obrambo Republike Madžarske Tibor Benko se je na slovesnosti za obstoj spomenika zahvalil Sloveniji, ministru in vsem drugim, ki so pri tem projektu sodelovali. Poudaril je, da je bila soška fronta za madžarske vojake pravi pekel in v zavesti madžarskih državljanov še vedno živi spomin, da so se tu bojevali njihovi starši, stari starši svojci: „Žrtve te hude vojne se moramo spominjati, moramo se jim pokloniti in današnje rodove moramo opominjati na te grozote, da se kaj podobnega nikoli več ne bo ponavljalo. Ta spomenik ne stoji samo zato, da se lahko poklonimo spominu na padle vojake, ampak služi tudi kot vzor hrabrosti in junaškega pristopa, junaškega izkazovanja.“
Novogoriški župan Klemen Miklavič je izpostavil, da so ti razdeljeni kraji svoj mir dobili z vključitvijo v Evropsko unijo, z evropsko integracijo: „Za nas je evropska integracija še posebej simbolnega in dejanskega pomena, saj se nekoč že skupna regija, potem razklana v nesrečnem 20. stoletju, spet združuje. Evropska komisija in njena žirija nam je podelila status Evropske prestolnice kulture. Ta Evropska prestolnica kulture leži prav v srcu območja, kjer je divjala prva svetovna vojna in kjer je človeška zabloda povzročila bolečine in mnoge preuranjene smrti. Naj bo prestolnica kulture posvečena vsem mladim dušam z madžarskih gričev in ravnin ter vseh ostalih krajev Evrope, ki so tu ostale za vedno. Spomenik naj postane tudi prizorišče duhovnega razmisleka. Vsi skupaj, tako Madžari kot vsi drugi narodi in ljudstva Evrope, se lahko ob tem spomeniku poglobimo v razmislek o naši civilizaciji, o naših skupnih vrednotah in o vrhovni vrednoti, ki se jo je morala naša civilizacija naučiti na lastnih plečih oziroma na bolečini in trpljenju ljudi – to je vrednota miru. Naj bo mir osrednja vrednota in osrednje vodilo duhovnega razmisleka naših krajev, naše skupnosti, celotnega sveta in naše civilizacije.“
