Po mišji mrzlici je na severnem Primorskem sedaj izbruhnila še zajčja mrzlica oziroma tularemija. S to boleznijo so doslej potrdili 17 okužb.
Mišja mrzlica se počasi umirja, zato pa je na pohodu zajčja mrzlica, ki je zelo redka bolezen. V goriški regiji je niso zabeležili že več desetletij. V zadnjih tednih so na severnem Primorskem potrdili devet primerov tularemije na Tolminskem, sedem na Ajdovskem in en na Goriškem, sporočajo novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Z NIJZ so obvestili upravljavce vodovodov na severnem Primorskem o pojavu zajčje mrzlice ter jim poslali priporočila. Opozarjajo, da je potrebno biti pozoren na morebitne iztrebke glodavcev ali poginule živali, še posebej pri zasebnih vodovodih, kjer se voda običajno ne dezinficira oz. kako drugače obdeluje. Do okužb na Tolminskem in Ajdovskem naj bi namreč prišlo prav iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.
Bakterija se prenaša s stikom z različnimi živalmi (zajci, kunci, voluharji, mišmi) ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki lahko nastaja med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode.
Pri okužbi s tularemijo se sprva pojavijo mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, možne so tudi bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede ter povečane lokalne bezgavke. Podvrsta te bakterije, ki se pojavlja na evropskem prostoru, je manj virulentna od podvrste na ameriških tleh, zato se lahko zdravi z antibiotiki in do smrtnih primerov ne bi smelo prihajati, še pojasnjujejo na NIJZ Nova Gorica.
