Zakon o vodah ne ogroža pitne vode

Foto: Pixabay

Na ministrstvu za okolje in prostor poudarjajo, da je ena njihovih prednostnih nalog zaščita vodnih virov in zagotavljanje pitne vode. Da bi okrepili varovanje ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode, so pripravili novelo zakona o vodah, ki jo je DZ sprejel konec marca, državljani pa bodo o njej odločali na referendumu 11. julija.

Zakon o vodah ne ogroža pitne vode. Nasprotno, jo celo jo dodatno varuje, saj prinaša več sredstev za vzdrževanje vodotokov, prilagajanje na podnebne spremembe in zagotavljanje poplavne varnosti ter zmanjšuje možnosti nevarnih posegov v priobalne pasove, s čimer prinaša večjo zaščito vode in okolja. Odločanje o posegih na tem področju se iz političnega nivoja seli na strokovno raven, saj bo o njih odločala stroka iz Direkcije za vode.

Populistična akcija “Za pitno vodo” s spremembo zakona nima nobene veze, ampak pitno vodo zgolj izkorišča za svoje namene in politični boj.

Ministrstvo za okolje in prostor je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog spremembe (novele) Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča.

Spremembe zakona zaostrujejo pogoje za posege na priobalnem pasu vodnih območij, kar očitno nekaterim ne ustreza.

Preberite si, kaj prinaša novela zakona o vodah

Referendum, katerega predlagatelji želijo zakon razveljaviti, bo v nedeljo, 11. julija. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba iti na na referendum in glasovati za ter spremembo zakona podpreti.

Foto: Pixabay

Preberite nekaj ključnih poudarkov in odgovore na kritike nasprotnikov zakona ter se lažje odločite, kako glasovati na referendumu:

1. Novela zakona o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti
in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno
graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo treba pridobiti
vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki v primeru negativnih vplivov na vode in
okolje ne bo izdano.

2. Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na
priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Spremembe
zakona pogojno dovoljujejo zgolj objekte v javni rabi in še te le pod pogojem, da se
predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. To soglasje se
izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje sanja voda ali kako drugače vpliva na
okolje.

3. Novela zakona o vodah nikakor ne omogoča privatizacije vode. Novela
postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v
zasebni rabi.

Vir: gov.si

4. Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov
v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene
zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo Zakona o vodah to prepovedujemo,
saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zaostrujemo pogoje
in dodatno ščitimo naše vodne vire.

5. Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo
številne izjeme, ki so dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo
izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev
proizvodnih objektov, med njimi tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume, in
takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe doslej sprejete tudi za
razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja.

6. Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Novela zakona o vodah za vsak
poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za
vode. »Druga alineja 37. člena zakona o vodah tudi določa, da se vodno soglasje
lahko izda, če:

-ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja,
-se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
-se s tem ne poslabšuje stanje voda,
-je omogočeno izvajanje javnih služb,
-ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
-to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.