Približuje se zadnja septembrska nedelja, ko bomo na referendumu odločali o drugem tiru. Zmotno je razmišljati, da se bomo odločali o tem, ali drugi tir potrebujemo ali ne. Stroka si je večinoma enotna, da je nujen. Bistveno je, če potrebujemo takšnega, kot ga predlaga vlada ali vendarle obstaja še kakšna boljša in cenejša možnost.
Referendumsko vrašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je DZ sprejel na seji 8. maja 2017? |
Spremljam soočenje na nacionalni televiziji in že takoj na začetku ugotovim, da bo debata pretežno politična, precej manj pa strokovna. O ključnih zadevah, ki bi nas privedle do lažje odločitve na referendumu skorajda nič. Razumem, da mora nacionalka referendumsko soočenje pripraviti v skladu z zakoni, a vseeno sem pričakoval, da bodo vprašanja bolj dorečena, usmerjena v poglavitne dileme, ki se pojavljajo okrog vladnega predloga pri gradnji drugega tira. Kako naj se torej odločim?
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je julija izjavil, da je investicijska vrednost drugega tira 985 milijonov evrov, do podobnega zneska je prišla tudi poslanka Vojka Šergan iz SMC. Svetovalec direktorja družbe 2TDK Metod Dragonja je na seji komisije za nadzor javnih financ predstavil tabelo, v kateri je investicija skupaj s stroški financiranja in vzdrževanja ocenjena na 1,746 milijarde evrov. Zakon pravi, da bo finančna vzdržnost projektne družbe 2TDK zagotovljena, če bo državni proračun v obdobju obratovanja projekta drugega tira po njegovi izgradnji leta 2025 namenil letni znesek oziroma plačilo za dosegljivost v višini med 30 in 40 milijoni evrov, pri čemer zakon določa 45-letno koncesijsko obdobje. To pomeni, da je vrednost projekta drugi tir železniške proge Divača-Koper po zakonu med 1,35 milijarde evrov in 1,8 milijarde evrov. Zakaj takšna razhajanja? Kako naj takšnemu projektu verjamemo?
Raje kot v predrag drugi tir, investirajmo v ceste, šole, vrtce ter izboljšavo namakalnih sistemov, protipoplavne zaščite… |
Je vlada pripravljena sprejeti odgovornost za morebitne posledice, če se bo slučajno znova zgodil TEŠ6 ali kaj podobnega. Sprašujem se, če bi zagovorniki zakona tako hiteli s svojim predlogom, če bi morali projekt financirati iz lastnega žepa. Čas začetka gradnje naj bi se, v kolikor vladni projekt ne bi bil sprejet, precej podaljšal. Že naši otroci v osnovni šoli se učijo, kako se je potrebno organizirati in si določiti časovnico. Postaviti si je potrebno cilje in jih realizirati v pričakovanem roku. Verjamem, da so tega tudi politiki zmožni. V kolikor niso, potem smo pa res lahko zaskrbljeni, kdo odloča o naši prihodnosti…
Če bi bil referendum skupaj s predsedniškimi volitvami, bi privarčevali 3 milijone evrov, ki bi jih lahko precej koristneje potrošili. Očitno je za nekatere to zgolj drobiž… |
ML