Goriški muzej v sodelovanju s KUD Morgan in s podporo Mestne občine Nova Gorica že petnajsto leto zapored v mesecu juliju na Gradu Kromberk prireja glasbena predavanja VinilVečeri. Tudi letos gostimo različne ljubitelje glasbe in lastnike vinilov, ki predavajo na poljubno glasbeno temo. Edini pogoj, ki ga morajo zadostiti je, da je glasba predvajana z vinila ali katerega drugega analognega nosilca zvoka.

V preteklih letih se je tako zvrstilo na desetine različnih tem in vrsta zanimivih predavateljev, od glasbenih urednikov, pesnikov, glasbenih organizatorjev, glasbenikov, pa do “navadnih ljubiteljev glasbe”, med njimi Igor Vidmar, Tomaž Domicelj, Drago Mislej Mef, Dragan Bulič, Zvone Tomac, Marko Vuksanovič, Brane Rončelj, Jure Longyka in mnogi drugi.

Novo sezono VinilVečerov sta 4. julija v spomin na Boruta Bašina – Bačkota odprla njegova hčerka in brat Ivana in Igor Bašin. Nadaljujemo:

Torek 11. julij: ERNEST ŽNIDARČIČ: Gramofonske brazde

Zvedavost glasbenega odkrivanja spremljajo Ernesta Žnidarčiča že več kot pol stoletja. Kupuje in zbira predvsem tujo, tako imenovano kreativno in alternativno glasbo raznoraznih zvrsti, predvsem iz rocka, jazza, reggeja, folka, etna, klasične glasbe …

Stilsko raznorazne glasbene zvrsti najraje predstavlja v klubih ali krogu ljudi, kjer se zanje kaže zanimanje. S temi namerami prihaja tudi na sklop predavanj VinilVečeri, ko bomo slišali originalne vinilne izdaje analognih izvirnikov, singel in dva LP; in sicer ameriške rock skupine TELEVISION, nizozemsko anarho-punk skupino The EX in industrijsko-elektronski glasbeni pristop domače zasedbe LAIBACH.

Ponedeljek 17. julij: ALJA KRAMAR: Jože Privšek – Križanke

Jože Privšek je ena ključnih jazzovskih osebnosti pri nas. Čeprav je ustvarjal na različnih področjih, je bila njegova prva ljubezen vedno jazz. Več kot 30 let je vodil nacionalni Plesni orkester, kasneje Big Band RTV Ljubljana, in ga v teh letih ponesel v sam vrh ne samo jugoslovanskih, temveč tudi evropskih in svetovnih orkestrov. Vedno je pisal z mislijo na vsakega posameznika v orkestru, z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Šele tako, je nekoč dejal, je možno dobiti iz glasbenika maksimum in posledično seveda tudi iz orkestra. Treba je poznati izvajalčevo dušo. In Jože Privšek je zagotovo do potankosti poznal vsako dušo v Plesnem orkestru.

Pod Privškovim vodstvom je orkester med letoma 1963 in 1981 redno nastopal na ljubljanskem jazz festivalu (razen leta 1964, ko je bil Privšek v Ameriki). Vsako leto je Privšek za festival napisal in pripravil nov program. In ker je med letoma 1970 in 1983 festival potekal v Križankah, ne preseneča, da je Jože Privšek enega ključnih albumov Plesnega orkestra, in navsezadnje tudi slovenskega jazzovskega prostora, poimenoval Križanke. Na albumu najdemo skladbe, ki jih je orkester v Križankah odigral med letoma 1973 in 1975, ne gre pa za žive posnetek, temveč posnetke iz prav tako kultnega studia 14. Na albumu najdemo skladbe Sprehod po galeriji, Moj Dilbere in Križanke 73 Jožeta Privška ter Amarcord Janeza Gregorca. Po predstavitvi bomo celotnemu albumu tudi prisluhnili.

Alja Kramar je leta 2010 zaključila študij muzikologije in primerjalne književnosti v Ljubljani z diplomsko nalogo o slovenski popevki. Dve leti je delala na slovenskem glasbeno-informacijskem centru – SIGIC, potem pa se je zaposlila na RTV Slovenija, kjer je najprej kot strokovna sodelavka za koncertno dejavnost sodelovala predvsem z Big Bandom RTV Slovenija. Danes je glasbena urednica na Prvem programu Radia Slovenija. Področje njenega zanimanja je široko, zadnjih šest let je urednica oddaje Prva vrsta, že deseto leto pa pripravlja tudi tedensko oddajo o Plesnem orkestru, oziroma Big Bandu RTV Slovenija. In če v Prvi vrsti podrobno spremlja sodobno glasbeno produkcijo, jo big band vleče v raziskovanje zgodovine orkestra in njegovih članov. V tem okviru je v zadnjih letih pripravila poglobljene dokumentarne oddaje (ali cikle) o Jožetu Privšku, Urbanu Kodru in Bojanu Adamiču.

Ponedeljek 24. julij: MIHA ZADNIKAR: Delavci, norci, profeti (položaj jazza sredi šestdesetih XX. stoletja)

V zgodovini jazza, ki je vsekakor zelo poučna za sleherno preučevanje zgodovine, domala ni obdobja, v katerem bi ne bilo takšne ali drugačne razburljivosti. A za naše srečanje smo si izbrali prav poseben čas, ko jazz nikakor ni bil več najpopularnejša glasba, še več: Poleg družbeno-političnih turbulenc, ki so neposredno zadevale prejkone zamorske bande (glavni črnski junaki mahoma niso več iz sveta glasbe, pač pa pridejo iz športa; afriške države se druga za drugo otresejo kolonialistov; ZDA pretresajo radikalne zahteve, atentati, itd.), sledimo usodnim spremembam v klubski in založniški kulturi, snovanju skupnosti in asociacij, strastni želji po prehodu in izhodu iz starih zvrsti in podzvrsti, osebnim norostim tam na robu religioznosti in podvigom, ki sežejo »čez samo glasbo« (npr. John Coltrane v letih 1965-7). Francija ostane zanesljivo zatočišče, po Nemčiji in še severneje pa se zvrstijo turneje iskalcev, ki navsezadnje opogumijo tudi lokalne protagoniste, da se suvereno lotijo procesa, v katerem zaigrajo svojstven jazz in ga s sočasno rabo »klasičnih« modernističnih parametrov in pogledov na improvizacijo pojmujejo tako, kakor živijo.

Miha Zadnikar (1962) je transpodročni delavec v kulturi. Bil je profesionalni novinar in urednik, dolga leta je družbeni in kulturni aktivist, v Slovenski kinoteki je 11 let vodil program Kino uho (raznolika muzika k nemi kinematografiji). L. 1993 je bil med pobudniki in organizatorji zasedbe / osvoboditve vojašnice na Metelkovi v Ljubljani, v prvem obdobju piarovec mladega skvota, med letoma 1999 in 2004 programski koordinator kluba Gromka, od l. 1999 do zdaj intendant koncertnega cikla Defonija (improvizirana, eksperimentalna glasba, novi jazz, noiz in druge radikalne, robne praktike) … Danes tudi član programskega odbora festivala Jazz Cerkno; predavatelj; voditelj in udeleženec krožkov in okroglih miz; organizator dogodkov; alternativni teoretik; esejist; kolumnist; performer; sukač godb (z imenom Abstract Truth); na Radiu Študent pripravlja in vodi oddajo »Idealna godba«; član delavskega odbora sindikata za ustvarjalnost in kulturo Zasuk.

𝐒𝐩𝐫𝐞𝐦𝐥𝐣𝐞𝐯𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐠𝐫𝐚𝐦: 𝐭𝐫𝐚𝐝𝐢𝐜𝐢𝐨𝐧𝐚𝐥𝐧i 𝐬𝐞𝐣𝐞𝐦 𝐫𝐚𝐛𝐥𝐣𝐞𝐧𝐢𝐡 𝐯𝐢𝐧𝐢𝐥𝐤!

V primeru slabega vremena bo glasba odmevala v avli gradu.

Vstop prost.

Info:

T: +386 (0) 41 456 754

W: www.goriskimuzej.si / www.kudmorgan.org

E: [email protected]

 

Spletno uredništvo