Leto 2024 je za Triglavski narodni park, območje Julijskih Alp in slovensko naravovarstvo jubilejno. Skupaj obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka – edinega narodnega parka v Sloveniji. V počastitev praznika se je na osrednji prireditvi s sloganom »Varstvo za obstoj« zbrala množica domačih in tujih gostov ter tamkajšnjih prebivalcev.
Osrednja govorka na slavnostni prireditvi v Trenti je bila častna pokroviteljica jubileja, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Kot je povedala, je to praznik vseh tistih, ki tu živijo in delajo in so najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku; je praznik celotnega slovenskega naravovarstva in je pomemben dan za vse Slovenke in Slovence. »Triglavski narodni park je, lahko rečem, živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v tem muzeju na prostem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe in te so žal najbolj prisotne prav v gorskem svetu, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Zavedam se, da se morate prebivalci prilagajati omejitvam posebnega režima v zavarovanem območju in da to ni vedno lahko. Hkrati pa ste s sodelovanjem in pametnimi usmeritvami dosegli, da je življenje v parku tudi priložnost s svojimi prednostmi,« je med drugim izpostavila predsednica republike.
Kot je v slavnostnem nagovoru opisala Maša Kociper, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, se ob današnjem praznovanju težko otresemo občutja vznesenega ponosa, ker smo Slovenci že tako zelo zgodaj spoznali pomen varstva narave in s tem hkrati izkazali naše globoko spoštovanje do naravnega. »Današnja slovesnost predstavlja tudi praznik celotnega varstva narave v Sloveniji. Praznik je dokaz naše zavezanosti k vzdržnemu razvoju ob ohranjanju naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,« je poudarila Kociprova in dodala, da je trajnostni razvoj zavarovanih območij v Sloveniji ključen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine države. Vključuje uravnoteženje prizadevanj za ohranjanje narave in potreb lokalnih skupnosti kot tudi spodbujanje odgovornih praks turizma. Različne pobude in politike so vzpostavljene za zagotavljanje dolgoročne zaščite in trajnostne rabe teh območij, s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in splošne kakovosti okolja. »Prihodnost zelenega dogovora ne bo mogla mimo dejstva, da smo v trojni globalni krizi – podnebni, biodiverzitetni in krizi onesnaževanja – in da bomo aktivnosti v vseh sektorjih morali prilagoditi, če želimo povečati našo podnebno odpornost in tudi naslednjim generacijam zapustiti ohranjeno naravo,« je še poudarila državna sekretarka.
Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik se je zahvalil tudi prebivalkam in prebivalcem parka, saj so »prav oni tisti, ki skrbijo za park ter se soočajo z vsakodnevnimi izzivi življenja v parku, med drugim pa tudi vse bolj prepoznavajo prednosti življenja v parku,« je dodal. »S prepoznavo skupnih ciljev in nadaljnjim medsebojnim sodelovanjem na vseh ravneh verjamem, da nam bo uspelo tudi v prihodnje uresničevati vse zadane naloge. Glede na vse okoliščine in razvoj parka naj bo v okviru iskanja ravnovesja med človekom in naravo slogan za naslednji 100 let – varstvo in trajnostni razvoj,« je zaključil.
Zbrane je nagovorila tudi Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije, ki ji Slovenija predseduje v obdobju 2023–2024. »Zavarovana območja v Alpah odražajo dejstvo, da se varstvo narave ne konča ob državnih mejah,« je poudarila. »Takšne mednarodne organizacije zagotavljajo platformo za izmenjavo strokovnega znanja, izkušenj, tehnik in metod upravljanja zavarovanih območij. Hkrati pa predstavljajo tudi glas zavarovanih območij v političnem procesu, kjer ostajajo pomemben deležnik.«
Slovenija oziroma v njenem imenu Ministrstvo za naravne vire in prostor predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij.
Spletno uredništvo Vir: Izjava za javnost MNVP
